Jedro

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo za umaknjeno napoved pritožbe tožeče stranke z dne 09. 12. 2009. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Plačilo sodne takse za napoved pritožbe je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe (105.a člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). V kolikor stranka sodne takse v roku, ki ji ga je dalo sodišče, ne plača, se v skladu določbo 3. odstavka 105.a člena šteje, da je napoved pritožbe umaknjena.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin v višini 41,05 EUR, takse za napoved pritožbe v višini 98,52 EUR pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 244/2001 z dne 05. 12. 2001).

Navedbe pritožnika, da je tožeča stranka nalog za plačilo na podlagi opomina dodelila novo zaposleni delavki, ki je verjetno zaradi premalo izkušenj, upoštevala na formularju „opomin“ za plačilo sodno takse, predvsem zapis opomin, ki se nahaja na vrhu listine, in je zato namesto seštevka plačala zgolj 41,05 EUR, ki je zabeležen v tretji vrstici, kot plačilo takse za opomin, ne morejo biti upošteven pritožbeni razlog, saj je zagotovitev ustrezno usposobljenih in izkušenih delavcev stvar notranje organizacije poslovanja pravne osebe, katere pomanjkljivosti trpi le- ta sama.

Ob povedanem se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.

Pritožbeno sodišče ni našlo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), uveljavljanih pa pritožnik ni konkretiziral. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).