Jedro

Dolžnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati ponovne proučitve evropskega plačilnega naloga v izrednih primerih niti se na ta institut sklicevati, dokler z njim ne uspe v izvornem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v zavrnilnem delu 1. točke iz 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _"1. Ugovoru dolžnika se delno ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi za:_ _– zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 2.800,00 EUR od 12. 7. 2022 dalje do plačila v delu, v katerem zakonske zamudne obresti presegajo obrestno mero 7,61 % pol letno,_ _– zakonske zamudne obresti od obresti v znesku 252,77 EUR od 22. 12. 2022 dalje do plačila,_ _– zakonske zamudne obresti od sodnih stroškov v znesku 57,60 EUR od 22. 12. 2022 dalje do plačila,_ _– zakonske zamudne obresti od stroškov izvršilnega postopka od dne izdaje sklepa o priznanju stroškov do poteka roka za prostovoljno plačilo, ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne. V preostalem delu se ugovor dolžnika zavrne._ _2. Dolžnik sam krije stroške ugovora z dne 31. 1. 2023 in vloge z dne 29. 3. 2023._ _3. Upnik sam krije stroške odgovora na ugovor in odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje."_

2. Zoper zavrnilni del 1. točke izreka sklepa in 2. točko izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da se sodišče v svoji odločitvi opira zgolj na ZIZ, spregleda pa bistvo in ne odloči na podlagi razlogov za ponovno preučitev v izrednih primerih po evropski uredbi o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog. Citira 20. člen te uredbe. Dolžnik je v dobri veri v zvezi z oddajo obrazca čakal na nadaljevanje postopka v pravdnem postopku. Dolžnik pošto skrbno prejema in je sodišču pravočasno poslal izpolnjen plačilni nalog. Dopušča možnost, da je prišlo do napake pri vročanju Pošte Slovenije, kar je izven njegove ingerence. Prišlo je do kršitve 22. člena ustave, zato predlaga, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Dolžnik se je skušal dogovoriti z upnikom, a ta trmasto vztraja pri izvršbi. Dolžnik predlaga ponovno preučitev plačilnega naloga in razglasitev le-tega za ničnega.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je upnik predlagal, sodišče prve stopnje pa dovolilo izvršbo na podlagi na podlagi Evropskega plačilnega naloga Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Plg 11/2022 z dne 12. 7. 2022, ki je postal izvršljiv 24. 11. 2022. 6. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo z obrazložitvijo, da je pravnomočen in izvršljiv evropski plačilni nalog izvršilni naslov, na katerega je izvršilno sodišče vezano. Dolžnik zato v tem izvršilnem postopku ne more uveljavljati, da njegov dolg do upnika ne obstaja, in kršitev glede vročanja in vložitve ugovora zoper evropski plačilni nalog, do katerih je morebiti prišlo v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga. Dejstva, ki jih dolžnik omenja glede pravočasnosti vložitve njegovega ugovora zoper evropski plačilni nalog, lahko uveljavlja s posebnim pravnim sredstvom ponovne preučitve v izrednih primerih po členu 20 Uredbe št. 1896/2006, če so za to izpolnjeni pogoji iz uredbe, oziroma z ustreznimi pravnimi sredstvi. Za ta pravna sredstva dolžnik ne zatrjuje, da jih je že pravočasno uporabil in z njimi tudi dejansko uspel doseči razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti evropskega plačilnega naloga, ki je podlaga za izvršbo v tem postopku. S tem, ko je skupaj z ugovorom vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil šele v tem izvršilnem postopku posredovan v nadaljnje odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, po presoji sodišča prve stopnje še ni dosežena razveljavitev pravnomočnosti in izvršljivosti evropskega plačilnega naloga. Odločitev sodišča prve stopnje ter razlogi zanjo so pravilni.

7. Skladno s 17. členom ZIZ predstavlja izvršilni naslov poleg izvršljive sodne odločbe in izvršljive poravnave ter izvršljivega notarskega zapisa tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. V skladu z Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - Uredba št. 1896/2006 (v nadaljevanju: Uredba) se evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe (člen 21). Skladno z načelom stroge formalne legalitete pa je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov vse dokler ta obstoji. Sodišče prve stopnje se je kot izvršilno sodišče zato pravilno oprlo na določila in temeljna načela ZIZ.

8. V 20. členu Uredbe je urejen institut ponovna proučitev evropskega plačilnega naloga v izrednih primerih pred pristojnim sodiščem države članice izvora. Ta institut predstavlja posebno pravno sredstvo, ki ga lahko dolžnik vloži še po poteku roka za ugovor pred pristojnim sodiščem države izvora, in sicer v dveh primerih: (prvi odstavek 20. člena Uredbe) če se naslovnik (dolžnik), ki mu je bil evropski plačilni nalog vročen z nadomestno vročitvijo po 14. členu Uredbe, zaradi daljše odsotnosti s takšno vročitvijo ni mogel pravočasno seznaniti in mu je bila s tem onemogočena obramba z ugovorom, ali (drugi odstavek 20. člena Uredbe), če je bil evropski plačilni nalog očitno napačno izdan (zaradi prevare ali očitne nezakonitosti) ali zaradi drugih izjemnih okoliščin. Država članica izvora pomeni tisto državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog (1. točka 5. člena Uredbe), konkretno pa to pomeni, da mora omenjeno pravno sredstvo toženec vložiti pri tistem sodišču, ki je izdalo evropski plačilni nalog, kot je Republika Slovenija Komisiji sporočila na podlagi b.) točke prvega odstavka 29. člena Uredbe (primerjaj sklep VSK Cpg 146/2019).1

9. V izvršilnem postopku dolžnik torej takega pravnega sredstva ne more uveljavljati niti se nanj ne more sklicevati, dokler z njim v izvornem postopku ne uspe. Enako velja za morebitne napake pri dostavi njegovega pravnega sredstva na sodišče, ki je izdalo evropski plačilni nalog, in morebitne kršitve 22. člena Ustave v tistem postopku, trditve o čakanju na nadaljevanje pravdnega postopka pred tistim sodiščem ter za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki se nanaša na tisti postopek. Evropski plačilni nalog lahko torej ponovno preuči le pravdno sodišče. V pristojnosti upnika pa je, da, dokler izvršilni naslov obstoji, sprejme odločitev, ali bo pri izvršbi vztrajal, ali pa se z dolžnikom drugače dogovoril. Sodišče prve stopnje je po povedanem dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo.

10. Izrecnih navedb glede odločitve o stroških ugovornega postopka dolžnik ne podaja, vendar pa višje sodišče ob materialnopravnem preizkusu te odločitve (2. točka izreka izpodbijanega sklepa) ugotavlja, da je tudi ta odločitev pravilna, saj dolžnik z ugovorom ni uspel, zato mu upnik ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovornega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v zavrnilnem delu 1. točke in 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 https://e-justice.europa.eu/353/SL/european_payment_order?SLOVENIA&member=1