Jedro

Že po jezikovni razlagi 1. odstavka 25. člena ZSDP-1, po kateri ima oče ob rojstvu otroka oziroma otrok pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, očetu dvojčkov ni mogoče priznati 60 dni očetovskega dopusta, torej 30 dni za vsakega otroka.

Trajanje očetovskega dopusta se torej v primeru rojstva dvojčkov ne more podaljšati. Podaljša pa se starševski dopust. Na podlagi 2. odstavka 29. člena ZSDP-1 se starševski dopust v primeru hkrati več živorojenih otrok podaljša za 90 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, ki ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok lahko starši starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela izrabljajo istočasno, kar je dopustno samo v izjemnih primerih (35. člen ZSDP-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 4. 7. 2016 in št. ... z dne 29. 11. 2016 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Sklenilo je, da tožnik krije svoje stroške postopka sam (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zatrjevane neustavne zakonske ureditve, po kateri očetje dvojčkov niso upravičeni do daljšega očetovskega dopusta. Čeprav so očetje otrok, ki niso dvojčki, upravičeni do dodatnih pet dni očetovskega dopusta, očetje dvojčkov niso dvakrat upravičeni do dodatnih pet dni očetovskega dopusta. Sprašuje se, katera je starostna razlika med otrokoma, da je oče lahko upravičen do dodatnih pet dni očetovskega dopusta za vsakega otroka. Ni nujno, da se dvojčka rodita na isti dan, lahko sta rojena več dni ali celo več mesecev narazen. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je podana postopkovna kršitev, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe. Ker porod pomeni zadnjo stopnjo nosečnosti, pri kateri plod zapusti maternico, ne vzdrži presoja sodišča prve stopnje, da pravica do očetovskega dopusta ni vezana na število rojenih otrok, temveč na porod. Pri dvojčkih sta namreč poroda dva. Iz navedenih razlogov je ureditev očetovskega dopusta do očetov živorojenih otrok iz večplodnih nosečnosti diskriminatorna. Različno obravnavanje enakih položajev, ki je samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga, je v nasprotju s 14. členom Ustave RS. Ureditev, ki brez takšnega razloga razlikuje med očeti živorojenih otrok, ko gre za večplodno nosečnost, in očeti, ki so starši dveh ali več otrok, ki niso rojeni iz večplodne nosečnosti, je v neskladju s 14., 22. in 35. členom Ustave RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do smiselno zatrjevane kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje kršilo dolžnost opredelitve.

Ne le, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh relevantnih tožnikovih navedb, izpodbijana zavrnilna sodba je izdana na podlagi pravilnih in temeljito obrazloženih pravnih in dejanskih razlogov, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša in jih v izogib ponavljanju ne navaja znova. Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno poudariti predvsem naslednje.

5. Ureditev očetovskega dopusta po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)2, po katerem se očetu v letu 2016 ob izpolnjenih zakonskih pogojih tudi v primeru rojstva dvojčkov na podlagi 4. odstavka 115. člena v zvezi s 114. členom ZDSP-1 uskladi obseg in trajanje pravice do očetovskega dopusta tako, da se prizna dodaten očetovski dopust v trajanju 5 plačanih dni, ki ga izrabi v skladu s 3. in 4. odstavkom ZSDP-1, torej tako kot nadaljnjih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta po poteku starševskega dopusta, najdalj pa do končanega 1. razreda osnovne šole otroka, namesto v trajanju 5 dodatnih dni za vsakega otroka, rojenega iz večplodne nosečnosti, torej v trajanju skupaj 10 dni, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni neustavna.

6. Sodišče prve stopnje povsem pravilno razloguje, da že po jezikovni razlagi 1. odstavka 25. člena ZSDP-1, po kateri ima oče ob rojstvu otroka oziroma otrok pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, očetu dvojčkov ni mogoče priznati 60 dni očetovskega dopusta, torej 30 dni za vsakega otroka. Ker gre po 4. odstavku 115. člena v zvezi s 114. členom ZDSP-1 zgolj za uskladitev obsega in trajanja pravice do očetovskega dopusta iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP)3, enako velja tudi za pravico do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta. Niti po 23. členu ZSDP, ki je določal, da ima oče pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 90 dni, očetu v primeru rojstva dvojčkov ni bilo mogoče priznati očetovskega dopusta v dvojem trajanju.

Trajanje očetovskega dopusta se torej v primeru rojstva dvojčkov ne more podaljšati. Podaljša pa se starševski dopust. Na podlagi 2. odstavka 29. člena ZSDP-1 se starševski dopust v primeru hkrati več živorojenih otrok podaljša za 90 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, ki ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok lahko starši starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela izrabljajo istočasno, kar je dopustno samo v izjemnih primerih (35. člen ZSDP-1).

7. Vendar kljub takšni ureditvi očetovskega dopusta v primeru rojstva dvojčkov oziroma dveh hkrati rojenih otrok iz večplodne nosečnosti, po kateri ima torej oče ob rojstvu dvojčkov pravico le do 30 dni očetovskega dopusta oziroma v letu 2016 do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta, načelo enakosti pred zakonom ni kršeno. V 14. členu Ustave RS4 je določeno, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Prepoved diskriminacije pomeni prepoved razlikovanja na osnovi osebnih značilnosti posameznika pri zagotavljanju, uresničevanju in varovanju temeljnih pravic. Načelo enakosti pa pomeni zagotavljanje enakopravnosti pravnih subjektov, tako da se bistveno enake primere obravnava enako in bistveno različne različno. To načelo je kršeno, kadar enako ali neenako pravno obravnavanje ni razumno in stvarno upravičeno.

Očetovski dopust je pravica očeta, da je v najzgodnejšem obdobju življenja otroka lahko prisoten pri negi in varstvu otroka. Izraba očetovskega dopusta mu omogoča večjo vpletenost in aktivnejšo vlogo pri skrbi za otroka.5 Pri dvojčkih to najzgodnejše obdobje potrebe po negi, varstvu in skrbi za oba otroka, za razliko od otrok, ki niso rojeni hkrati oziroma iz večplodne nosečnosti, vsaj načeloma poteka sočasno.6 Položaj očeta, ki sočasno skrbi za dva hkrati oziroma iz večplodne nosečnosti rojena otroka v najzgodnejšem obdobju življenja otrok, zato ni bistveno enak kot položaj očeta, ki skrbi za dva otroka, ki nista rojena hkrati oziroma iz večplodne nosečnosti. V tem primeru najzgodnejše obdobje življenja vsakega posameznega otroka seveda ni istočasno, zato ni istočasna niti potreba po negi, varstvu in skrbi. Glede na navedeno in ob upoštevanju posebne oziroma celo ugodnejše ureditve starševskega dopusta v primeru rojstva dvojčkov, je stališče pritožnika, da so očetje dvojčkov v slabšem položaju od očetov dveh otrok, ki nista rojena hkrati oziroma iz iste večplodne nosečnosti, zmotno in zato nesprejemljivo. Pojasniti pa je potrebno, da je po ustavosodni praksi7 zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike, kamor sodijo tudi pravice iz starševskega varstva, še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru so določeni tudi pogoji za priznanje pravice do očetovskega dopusta, njegovo trajanje in način izrabe. Zatrjevana kršitev 14. člena Ustave RS torej ni podana. Iz enakih razlogov pa nista podani niti sicer povsem pavšalno zatrjevani kršitvi 22. in 35. člena Ustave RS.

8. Na podlagi vsega predhodno obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe so za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.8 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 110/2006 uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 5 Predlog ZSDP-1, Poročevalec DZ, EPA 1524-VI, pojasnilo k 25. členu. 6 Tožnikova dvojčka sta rojena hkrati. 7 Na primer U-I-330/1996. 8 Po 1. odstavku 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje v svoji odločbi opredeliti le do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena.