Jedro

Predlog se zavrne.

Sklop razlogov z opredelitvijo „drugi tehtni razlogi“ so različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav stranka predlaga zaslišanje sodnice, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kranju zoper toženca vložil tožbo zaradi plačila 155.000,00 EUR s pripadki, podredno pa zaradi razveljavitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Sodišče je zaradi možne mirne rešitve spora preložilo narok za nedoločen čas. Med strankama je prišlo do razhajanj, ali je bila sodna poravnava sklenjena ali ne. Tožeča stranka je spremenila primarni tožbeni zahtevek skladu s toženčevo obvezo po dogovoru. Toženec pa je kot dokaz o nesklenjeni poravnavi predlagal zaslišanje razpravljajoče sodnice, ki se je nato izločila, zadeva pa je bila dodeljena drugi sodnici. Sodišče predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker bi odločanje naslovnega sodišča, kjer so zaposleni le štirje (pravdni) sodniki, ki se redno srečujejo in so medsebojno povezani, lahko vplivalo na percepcijo o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na predlog strank ali pristojnega sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sklop razlogov z opredelitvijo „drugi tehtni razlogi“ so različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav stranka predlaga zaslišanje sodnice, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča. Zato je zavrnilo neutemeljen predlog za prenos pristojnosti.