Jedro

Tudi če bi sodišče izdalo sklep o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo po prejemu predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, s tem ne bi kršilo nobene določbe ZPP.

Če je stranka, ki ob prejemu vabila na narok še ni imela pooblaščenca, nato pooblastila odvetnika za zastopanje in mu sporočila napačno uro naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pooblaščenec narok zamudil, to ne more biti upravičen razlog za zamudo. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru utemeljena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala njegovo razveljavitev.

Tožeča stranka pa je predlagala tudi vrnitev v prejšnje stanje.

Prvostopno sodišče je njen predlog zavrnilo. Tudi zoper ta sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Meni, da je zmoten in predlaga njegovo spremembo ali razveljavitev.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je sklep o umiku tožbe izdalo na naroku dne 13.9.1999 (to je bil drugi zaporedni narok za glavno obravnavo, ki se ga ni udeležila nobena pravilno povabljena stranka). Dne 20.9.1999 je bil strankama poslan le pisni odpravek sklepa. Zato ne drži očitek pritožbe, da je sodišče prve stopnje sklep o umiku tožbe izdalo kljub temu, da je tožeča stranka že prej vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje (to je storila dne 20.9.1999), kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pa tudi če bi bilo to res, s tem ne bi bila storjena nobena kršitev določb pravdnega postopka. V primeru utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje bi namreč sodišče prve stopnje sklep o umiku tožbe samo razveljavilo in nadaljevalo postopek (2. odst. 116. člena ZPP).

Zato pritožba iz tega razloga nikakor ne more biti utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in to v svojem sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi obrazložilo, da je tožeča stranka zamudila drugi narok za glavno obravnavo iz razlogov na njeni strani. Okoliščina, da je njen pooblaščenec iz stečajne pisarne tožeče stranke prejel obvestilo o naroku z navedbo napačne ure naroka, ne more predstavljati upravičenega vzroka za zamudo po 1. odst. 116. člena ZPP. Ne drži pa pritožbena trditev, da je narok zamudil pooblaščenec in ne tožeča stranka. Pravdno dejanje, ki ga opravi pooblaščenec, je pravdno dejanje stranke same in ima neposredne učinke zanjo (glej 1. odst. 86. člena ZPP), kar seveda velja tudi za opustitve pravdnih dejanj.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da glede nobenega od napadenih sklepov ni podan kakšen od pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa prve stopnje potrdilo.

V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, ker v pritožbenem postopku ni uspela.