Jedro

Navedbe, ki jih stranka ni uveljavljala v ugovoru po 51. v zvezi s 56. členom ZRLI, pa jih uveljavlja v pritožbi, so nedopustna pritožbena novota. Pri postopku glasovanja ni bilo takšnih nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid referenduma.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je Občinska volilna komisija Občine E. zavrnila tožnikov ugovor z dne 10. 6. 2009. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik na sedežu občinske volilne komisije dne 10. 6. 2009 vložil pravočasen ugovor, v katerem navaja nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi naj vplivale na izid glasovanja. Izpodbijani sklep povzema ugovorne navedbe, po katerih je volilni odbor na volišču Kulturni dom po pričevanju članov volilnega odbora pri prvem štetju ugotovil, da je praznih glasovnic 1078, kar bi bilo 62 glasovnic več, kot je bilo registriranih volilnih upravičencev na tem volišču. Po zaprtju volišča in preštetju glasov pa naj bi bilo ugotovljeno, da se število uporabljenih in neuporabljenih glasovnic ujema s številom volilnih upravičencev na volišču, kar je v nasprotju s preštetim številom glasovnic. Nadalje se v ugovoru navaja, da je član volilnega odbora za predčasne volitve izjavil, da pred pričetkom izvajanja predčasnih volitev v volilne imenike ni bilo ročno vnesenih volivk in volivcev, pa tudi v času izvajanja predčasnih volitev volilni odbor ni ročno vpisal nobenega volivca. Takšna izjava pa je v nasprotju z izjavo dveh članov volilnega odbora na volišču A., ki sta navajala, da je volilni imenik imel ročno vneseni imeni dveh oseb, ki naj bi glasovala na predčasnih volitvah. Tako je po tožnikovem mnenju očitno, da so se po zaključku glasovanja na volišču za predčasne volitve in pred pričetkom volitev v A. ročno vpisovale osebe v volilni imenik, kar je vplivalo na končni rezultat referenduma. V ugovoru tožnik še navaja, da naj bi volilna odbora na voliščih B. in C. ravnala v nasprotju s tretjim odstavkom 5. točke 4. poglavja Navodil o delu volilnih odborov pri izvedbi naknadnega referenduma o potrditvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje na zahodnem robu Miklavža severno od ceste v Rogozo, saj volilna odbora pred pričetkom glasovanja naj ne bi preštela glasovnic in tako po zaprtju volišča naj ne bi bila sposobna ugotoviti ali se neuporabljene in uporabljene glasovnice ujemajo s številom glasovnic pred glasovanjem. Tožnik v ugovoru navaja še, da naj bi volilni odbor A. izvršil hujšo nepravilnost, saj po izjavah dveh članov tega volilnega odbora do 19. ure ni bilo opravljeno glasovanje na domu, kljub temu, da je bila navedba glasovanja na domu zavedena v volilnem imeniku. Na podlagi navodil predsednice volilnega odbora pa naj bi se dva člana volilnega odbora po 19. uri skupaj z volilnim imenikom in glasovnico, ki je bila izvzeta iz že zapečatene kuverte, odpravila na dom te volivke, kar je po tožnikovem mnenju kršenje volilne zakonodaje. Posebej huda kršitev je dejstvo, da se je volilni imenik nahajal izven volišča, celo v avtomobilu zaupnika s strani lastnikov zemljišč. Glede na navedeno tožnik meni, da je na tem volišču, kjer je bil tudi največji odstotek glasov ZA, prišlo do zlorabe. Ogorčen pa je tudi, da je predsednica volilnega odbora to dopustila in podpirala. Zaradi vseh navedenih kršitev volilne zakonodaje in volilnih pravil pri delu volilnega odbora tožnik v ugovoru zahteva, da se izvedba referenduma na tem volišču razveljavi in ponovi. Razen tega je v ugovoru navajal, da so zaupniki lastnikov zemljišč na volišču motili izvajanje volitev v Evropski parlament in hkrati tudi protestiral zaradi oviranja dostopa do informacij javnega značaja, saj mu občinska volilna komisija ni dovolila fotokopirati dokumentacije v zvezi z izvajanjem naknadnega referenduma, s čimer je občinska volilna komisija grobo kršila zakonodajo o dostopu do informacij javnega značaja.

Občinska volilna komisija glede tožnikovih ugovorov v izpodbijanem sklepu navaja, da je na seji dne 10. 6. 2009 ponovno opravila pregled celotnega volilnega materiala, vključujoč tudi vse glasovnice, veljavne in neveljavne ter neuporabljene, za volišči A. in Kulturni dom in za predčasne volitve. Volilna komisija je ugotovila, da so bile vse glasovnice zapečatene in jih je pred pregledom tudi odpečatila. Na sejo je na telefonski poziv tajnice občinske volilne komisije pristopil tudi vlagatelj ugovora A.A. in občinska volilna komisija je v njegovi prisotnosti še enkrat preštela vse glasovnice in tudi preštela volivce po posameznih volilnih imenikih ter pregledala zapisnike o delu posameznih volilnih odborov. Pri volilnem odboru A. je med veljavnimi glasovnicami PROTI našla neveljavno glasovnico, katero je izločila in jo uvrstila med neveljavne, nato pa skladno z 52. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI, Uradni list RS, št. 15/94 s spremembami) odpravila to nepravilnost. Sicer pa pri pregledu volilne dokumentacije ni zasledila nobenih drugih nepravilnosti, saj iz zapisnika o prevzemu materiala izhaja, da je volilni odbor dne 5. 6. 2009 prevzel 660 glasovnic, takšno število glasovnic pa izhaja tudi iz zapisnika o delu volilnega odbora na dan glasovanja. To število pa se ujema tudi s številom neuporabljenih in uporabljenih glasovnic. Do enakega zaključka je občinska volilna komisija prišla tudi pri pregledu volilne dokumentacije za delo volilnega odbora na volišču Kulturni dom, saj iz zapisnika o prevzemu materiala z dne 15. 6. 2009 izhaja, da je volilni odbor prejel 1030 glasovnic, enako število je navedeno v zapisniku o delu volilnega odbora, prav takšno število glasovnic izhaja iz seštevka uporabljenih glasovnic, ki jih je bilo 515, in neuporabljenih glasovnic, ki jih je bilo prav tako 515. Tudi pri delu volilnega odbora za predčasne volitve občinska volilna komisija ni zasledila nobenih nepravilnosti. Glede navedb predlagatelja v ugovoru, da sta bili naknadno ročno vneseni imeni dveh volivcev pa velja pripomniti, da sta bili ti osebi, kot izhaja iz volilnega imenika za A., vpisani s strani upravne enote ob izdaji volilnega imenika, kar dokazuje zadnja številka volivca v volilnem imeniku, ki se ujema s številom volivcev zaključenega volilnega imenika in sta torej ti osebi bili vpisani v volilnem imeniku že pred začetkom predčasnih volitev, torej z dnevom izdaje volilnega imenika s strani Upravne enote Maribor. Občinska volilna komisija volilnega materiala, razen zapisnikov in potrdila o prevzemu volilnega materiala za volilna odbora na voliščih B. in C., ni pregledovala, saj tožnik tega tudi izrecno ni zahteval, iz ugovorov pa ne izhaja noben drug očitek kot samo, da ta dva volilna odbora nista preštela glasovnic pred glasovanjem. Pri pregledu zapisnikov in potrdila o prevzemu volilnega materiala za ti dve volišči pa občinska volilna komisija ni zasledila nobenih nepravilnosti, število prejetih glasovnic navedenih v potrdilu pa se ujema s številom glasovnic navedenih v zapisniku in seštevkom veljavnih, neveljavnih in neuporabljenih glasovnic. Da bi občinska volilna komisija preverila navedbe predlagatelja v ugovoru, ki se nanašajo na delo volilnega odbora A., je na sejo dne 11. 6. 2009, kateri je prisostvoval tudi vlagatelj ugovora, povabila B.B. kot predsednico volilnega odbora volišča A. in namestnico C.C. ter ju zaslišala v zvezi z navedbami v ugovoru. Po njunem zaslišanju je ugotovila, da je bila na navedenem volišču sicer kršena pravica volivke do volitev, da pa to ni takšna kršitev, ki bi lahko bistveno vplivala na izid volitev oziroma izid referenduma. O navedbah v ugovoru, da so zaupniki lastnikov zemljišč na volišču motili izvajanje volitev v Evropski parlament pa velja povedati, da so te kršitve v pristojnosti Državne volilne komisije, katera je pristojna za volitve v Evropski parlament. Kar se tiče navedb v ugovoru, da je bila vlagatelju ugovora kršena pravica do dostopa do informacij javnega značaja, pa bo tožena stranka pridobila uradno mnenje pri informacijski pooblaščenki in pri Državni volilni komisiji, zato se o teh navedbah zaenkrat občinska volilna komisija ni izjasnila, na samo odločitev o ugovoru pa po mnenju tožene stranke ta informacija nima vpliva. Glede na to, da občinska volilna komisija pri pregledu volilnega materiala za volišča Kulturni dom, A., B., C. in predčasne volitve ni zasledila nobenih nepravilnosti, razen že navedenih na volišču A., je tožnikov ugovor zavrnila.

Tožnik zgoraj navedeni sklep pravočasno izpodbija z vlogo, ki jo je naslovil „tožba“, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 52. člena v zvezi s 56. členom ZRLI štelo kot pritožbo. Tožnik navaja, da se z izpodbijanim sklepom ne strinja zato, ker je bila po njegovem mnenju sestava volilnih odborov nezakonita in v nasprotju z določbami ZRLI v zvezi z določbami Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV, Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami). Zatrjuje, da pri sestavi volilnih odborov ni bila spoštovana in upoštevana sodba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-468/06-14, objavljena v Uradnem listu RS, št. 46/2007, po kateri člani volilnih odborov ne morejo biti osebe, ki so s kandidati v sorodstvenem ali njemu podobnem razmerju. Navaja, da je bila v volilnem odboru na volišču A. predsednica odbora B.B., ki je hkrati članica Občinskega sveta Občine E. in je v tej funkciji na seji občinskega sveta tudi glasovala za sprejetje odloka, o katerem se je odločalo na naknadnem referendumu, v volilnem odboru na volišču D. pa je bil član odbora D.D., ki je tudi član Občinskega sveta Občine E. in je v tej funkciji na seji občinskega sveta glasoval za sprejetje odloka. E.E. - članica volilnega odbora na volišču B. - in F.F. - članica volilnega odbora na volišču C. - pa sta soprogi članov občinskega sveta, katera sta se zavzemala za sprejetje odloka. Razen tega so bili člani volilnih odborov tudi osebe, ki so v ožjem sorodstvenem razmerju z lastniki zemljišč, na katere se nanaša sporni odlok in imajo oseben interes za njegov sprejem oziroma izid glasovanja o naknadnem referendumu. To so C.C. kot članica volilnega odbora A., ki je v ožjem sorodstvenem razmerju z lastnico zemljišča G.G., H.H. v volilnem odboru na volišču B., ki je sin lastnikov I.I. in J.J. Tožnik navaja še, da je kot članica občinske volilne komisije sodelovala tudi K.K, ki je žena enega od lastnikov, in sicer L.L. Po trditvi tožnika navedene osebe pri delu volilnih organov ne bi smele sodelovati.

Razen tega tožnik navaja, da je župan tožene stranke v času pred izvedbo referenduma organiziral in izvajal volilno kampanjo v zvezi z referendumskim vprašanjem na način, ki je v nasprotju z Zakonom o volilni in referendumskim kampanji (v nadaljevanju ZVRK, Uradni list RS, št. 41/2007 s spremembami) in pri tem uporabil funkcije in pooblastila, ki jih ima kot župan občine oziroma predsedujoči občinskemu svetu s tem, ko je izvajal referendumsko propagando preko občinskega glasila, kljub dejstvu, da Občina E. nima in ni imela nobenega posebnega transakcijskega računa za namen financiranja tovrstne kampanje, kot to določa 16. člena ZVRK. Vprašljivo je tudi, ali je Občina E. pri Občinski volilni komisiji v roku iz četrtega odstavka 17. člena ZVRK sploh sporočila podatke o organizatorju volilne kampanje. Župan kot odgovorna oseba lokalne skupnosti je nastope v medijih izkoriščal za namen referendumske propagande, pri tem pa bi moral upoštevati določbe sedmega odstavka 4. člena in šestega odstavka 23. člena ZVRK.

Tožnik v pritožbi zatrjuje tudi, da delo posameznih volilnih odborov ni bilo izvedeno v skladu z določbami ZRLI in je pri njihovem delu prišlo do napak, ki so vplivale na izid glasovanja zlasti, ker vsem volivcem ni bilo omogočeno glasovati in so volilni odbori tako kršili pravico do glasovanja posameznim volivcem. Glede volilnega odbora na volišču A. zatrjuje, da je bilo na tem volišču odstotkovno gledano največ glasov ZA odlok, na tem volišču pa je bilo tudi največ neveljavnih glasovnic, največ glasovanja brez potrdil v občini, ta volilni odbor je delo končal zadnji, čeprav je to drugo najmanjše volišče v občini, celotno dokumentacijo pa je iz volišča do občinske volilne komisije pripeljala sama C.C. Ko je občinska volilna komisija zaslišala predsednico volilnega odbora B.B. in njeno namestnico C.C, je bilo ugotovljeno, da so po 19. uri in po preštetju glasovnic ter po zapustitvi volišča s strani obeh zaupnikov opravili volitve na domu, vendar volivke ni bilo doma tako, da so to opravili neuspešno. V času po 19. uri, ko sta dva člana volilnega odbora šla proti domu omenjene volivke, sta s seboj vzela glasovnico in celoten volilni imenik. Do hiše omenjene volivke je oba člana volilnega odbora z avtom odpeljala zaupnica M.M. (hčerka lastnika gozdnih zemljišč, na katera se nanaša sporni odlok) in se je torej volilni imenik nahajal v avtomobilu osebe, ki je zelo zainteresirana za sprejem spornega odloka. Zaupnik društva E., ki je prisostvoval štetju glasovnic, izjavlja, da po štetju glasov ni bilo razvidno, ali število oddanih glasov ustreza številom obkroženih oseb v volilnem imeniku. C.C. je po prihodu na sejo občinske volilne komisije osebno popravila zapisnik in zapis 8 neveljavnih glasov zmanjšala na 5 neveljavnih glasovnic.

Glede volilnega odbora na volišču Občine E. tožeča stranka zatrjuje, da je volilni odbor ravnal v nasprotju z navodili, saj pred izvajanjem volitev volilni odbor ni preštel glasovnic pred glasovanjem in tako ni bil zmožen ugotoviti, ali so se glasovnice pred glasovanjem ujemale s številom 1300, kot je zapisano v potrdilu o prevzemu volilnega materiala. Na volišču sta bili v dopoldanskem času večkrat navzoči samo dve osebi, saj je E.E. večkrat poslala članico občinskega odbora, da opravi delo izven volišča. Na volišču Kulturni dom je bilo pred glasovanjem ob sedmi uri izvedeno štetje praznih glasovnic. Po pričevanju članov volilnega odbora je bilo pri prvem štetju ugotovljeno, da je praznih glasovnic 1078, kar je kar 38 glasovnic več, kot je zavedeno v potrdilu o prevzemu volilnega materiala. Ker je potem zmanjkalo časa in je bila ura že skoraj sedem, glasovnic ponovno niso šteli in so brez tega odprli volišče. Po zaprtju volišča pa so se glasovnice ujemale s številom 1030. Na volišču so zaupniki lastnikov zemljišč motili izvajanje referenduma in tudi volitev v Evropski parlament, zaradi česar so prišle na občinsko volilno komisijo tri pritožbe, na katere občinska volilna komisija ni reagirala. Zaradi incidentov s strani lastnikov zemljišč pa je prišla na volišče okrajna volilna komisija, kot je razvidno iz zapisnika. Da ni preštel glasovnic pred začetkom glasovanja tožnik očita tudi volilnemu odboru na volišču C. Tožnik še zatrjuje, da na sejo občinske volilne komisije, razen na sejo 11. 6. 2009 ni bil pisno vabljen, na sejo 10. 6. 2009 pa je bil vabljen po telefonu in to 15 minut po tistem, ko se je ta že začela. Na nobeno drugo sejo komisije ni bil vabljen kot zaupnik in se je ni udeležil, ker ni vedel, kdaj se izvajajo. Glede seje 10. 6. 2009 pa zatrjuje, da je občinska volilna komisija pred njegovim prihodom že pregledovala dokumentacijo in glasovnice volišča A., in izmed glasovnic obkroženih PROTI našla eno neveljavno, ki je bila obkrožena hkrati ZA in PROTI, vendar z zelo očitno drugačnim stilom obkroževanja. Glede seje 11. 6. 2009 občinska volilna komisija ni dopustila, da prisostvuje tožnik na celotni seji, ko je odločala o njegovem ugovoru, ampak jo je moral zapustiti po zaslišanju ge. B.B. in ge. C.C. Tega ni navedla v zapisniku, razvidno pa je, da je preden je zapustil sejo zahteval, da se vnesejo njegove pripombe, te pripombe pa so navedene v zapisniku. Tožnik predlaga, da sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in odloči, da se izvede ponovno glasovanje o naknadnem referendumu na voliščih A., C. in D., toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka.

Tožnik tudi predlaga, da naslovno sodišče izda začasno odredbo, s katero bo začasno - do odločitve o tožbenem zahtevku - uredilo sporno razmerje na način, da toženi stranki prepove in začasno zadrži vse njene odločitve v smeri dokončne ugotovitve rezultatov glasovanja na naknadnem posvetovalnem referendumu o potrditvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje na zahodnem robu naselja E., prav tako pa prepove toženi stranki objavo spornega odloka v javnem glasilu.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik v svoji pritožbi navaja dejstva, ki jih ni navedel v ugovoru na delo volilnih odborov, pa bi jih lahko že takrat. Pri tem ni navedel nobenega razloga, zakaj jih navaja šele v pritožbi. Razen tega navaja, da je občinska volilna komisija določila oziroma imenovala člane volilnih odborov izključno na podlagi določil 41. in 43. člena ZRLI, 34. in 37. člena ZLV ter določil 40. in 41. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ, Uradni list RS, št. 44/1992 s spremembami) to je občane, ki imajo stalno prebivališče v Občini E., pri čemer je upoštevala predloge političnih strank, ki so podprle razpis referenduma (ZARES, SD, SNS ....) in drugih predlagateljev vse na podlagi določila tretjega odstavka 41. člena ZVDZ (upoštevanje politične sestave obstoječega občinskega sveta), kot je to razvidno iz predlogov, ki so jih dali predlagatelji ter iz same sestave volilnih odborov. S tem je občinska volilna komisija zadostila določilu citiranega zakona, ki za sestavo volilnih odborov predvideva politično pluralno sestavo volilnih odborov. Razen tega pri referendumu ne gre za kandidate na lokalnih volitvah, ampak za odločanje o splošnem aktu občine, sicer pa je tudi na strani predlagatelja članov volilnih odborov ter posameznih članov volilnih odborov, da občinsko volilno komisijo opozorijo na sorodstvena razmerja.

Razen tega tožena stranka še navaja, da okoliščine, ki jih navaja tožnik ne morejo vzbujati dvoma v nepristranskost posameznih članov volilnega odbora. Predlagatelj referenduma je imel ves čas, vključno s štetjem glasov po končanem glasovanju, na voliščih ter pri delu občinske volilne komisije prisotne svoje zaupnike. Kot izhaja iz zapisnikov, ti niso imeli nobenih pripomb na delo volilnih odborov. Glede očitkov namestnici članice občinske volilne komisije K.K., pa občinska volilna komisija navaja, da je na podlagi določb 35. in 38. člena ZLV občinska volilna komisija imenovana za štiri leta in ne za vsake volitve oziroma referendum posebej. Tožniku so bile na njegovo zahtevo predložene fotokopije zapisnikov o delu volilnih odborov na dan glasovanja, prisoten je bil tudi pri ponovnem štetju glasovnic, preveritvi zapisnikov s posameznih volišč in pri primerjanju volilnih imenikov kot tudi pri zaslišanju dveh članic (predsednice in namestnice volilnega odbora na volišču A.). Pri ponovno izvedenem štetju in pregledu volilne dokumentacije iz posameznih volišč in pri izvajanju dokaza z zaslišanjem predsednice in namestnice volilnega odbora na volišču A. ob stalni prisotnosti vlagatelja pritožbe, ki je bil prisoten tudi pri ugotavljanju izida glasovanja pri občinski volilni komisiji na dan glasovanja oziroma po zaključku glasovanja na sedežu občinske volilne komisije, pa občinska volilna komisija ni ugotovila take kršitve pri delu volilnih odborov, ki bi lahko vplivala na izid referenduma. Glede očitkov v zvezi s transakcijskim računom tožena stranka pojasnjuje, da je občinski svet na 11. izredni seji dne 29. 4. 2009 sprejel predlog prerazporeditve pravic porabe sredstev v proračunu Občine E. za leto 2009, s katerim so se zagotovila sredstva za izvedbo naknadnega referenduma. Glede očitkov volilnemu odboru na volišču A. občinska volilna komisija ugotavlja, da število obvestil volivcem ne predstavlja tudi števila tistih, ki so glasovali, ker lahko volivec na volišču glasuje na podlagi in predvsem osebnega dokumenta. Pri zaslišanju članov volilnega odbora volišča A. pa je občinska volilna komisija ugotovila, da je bila kršena volilna pravica eni volivki zaradi napačnega razumevanja glasovanja na domu, ne pa namerno. Taka kršitev, za en glas, pa ne more vplivati na izid referenduma. Občinska volilna komisija je za to volišče pred tožnikom pregledala vse glasovnice in ves volilni material in ni ugotovila napak pri štetju glasov ZA ali PROTI, ugotovila pa je eno nepravilno glasovnico med glasovi PROTI, katero je izločila in jo dala med neveljavne v skladu z 52. členom ZRLI. Glede na vse izvedene dokaze in pregledan volilni material občinska volilna komisija ugotavlja, da ni bilo nobene takšne kršitve, ki bi lahko vplivala na spremembo izida glasovanja, zaradi česar niso podani razlogi za ugoditev pritožbi in predlogu za začasno odredbo. Sicer pa predlagatelj nasprotuje rezultatom samo na tistih voliščih, kjer ni uspel. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožnikovo pritožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

ZRLI v prvem odstavku 56. člena določa, da se določbe tega zakona o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti s tem, da postopek za izvedbo referenduma vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve. V postopku za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti je za varstvo pravice glasovanja pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije. Glede vprašanj postopka za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve in zakona, ki ureja volitve v državni zbor. Iz 51. člena ZRLI, ki ga je torej v skladu s 56. členom ZRLI treba smiselno uporabiti tudi za izvedbo referenduma v samoupravni lokalni skupnosti, izhaja, da ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak glasovalec, predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja zahteve za razpis referenduma pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji v treh dneh od dneva izvedbe referenduma. Če občinska volilna komisija ugovor zavrne, lahko glasovalec vloži pritožbo na sodišče pristojno za upravne sporu v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče o pritožbi odloči ob smiselni uporabi Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006). Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ugotovi nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma, razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje ki se opravi najpozneje v 15 dneh (52. v zvezi s 56. členom ZRLI). Občinska volilna komisija torej razveljavi glasovanje na posameznem volišču in odredi ponovno glasovanje samo v primeru, če ugotovi takšne nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma.

V pritožbi zoper izpodbijano odločbo lahko tožnik navaja dejstva in dokaze, ki jih je navajal že v postopku izdaje izpodbijanega akta, v konkretnem primeru v postopku odločanja o vloženem ugovoru na prvi stopnji, nova dejstva in nove dokaze pa lahko uveljavlja le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZRLI). V dne 10. 6. 2009 vloženem ugovoru je tožnik uveljavljal napake pri glasovanju na volišču Kulturni dom glede števila prevzetih glasovnic, napake pri delu volilnega odbora za predčasne volitve glede v volilni imenik ročno vnešenih volivk ali volivcev, napake pri delu volilnega odbora na volišču B., kjer volilni odbor pred izvajanjem volitev ni preštel glasovnic, enako pa navaja tudi za volilni odbor na volišču C. Razen tega je tožnik zatrjeval tudi napake pri delu volilnega odbora na volišču A., kjer ni bilo opravljeno glasovanje na domu ene izmed volivk, kljub temu, da je bila navedba za izvedbo glasovanja na domu navedena v volilnem imeniku. Pri tem se je volilni imenik nahajal v avtomobilu ene od zaupnic.

Iz navedenega izhaja, da tožnik v vloženem ugovoru ni uveljavljal kršitev v zvezi s sestavo volilnih odborov in v zvezi s kršitvijo ZVRK. Navedene trditve torej predstavljajo nedopustno novoto v pritožbenem postopku, zato jih sodišče v skladu z 52. členom ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZRLI ni upoštevalo.

Glede ostalih očitkov tožnika, ki jih je postavil v ugovoru in jih ponavlja tudi v vloženi pritožbi, pa sodišče pritrjuje izpodbijani odločbi, da pri postopku glasovanja ni bilo takšnih nepravilnosti, ki so vplivale ali bi utegnile vplivati na izid referenduma. Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da je bila storjena kršitev volilne pravice volivki na območju volišča A., ker ni bilo opravljeno glasovanje na domu, vendar takšna kršitev ni mogla vplivati na izid referenduma, saj en glas ni vplival na končen izid. Glede drugih nepravilnosti, ki jih tožnik navaja glede dela volilnega odbora na volišču A., pa sodišče ugotavlja, da je občinska komisija izid glasovanja sama preverila v tožnikovi navzočnosti, njene ugotovitve pa so razvidne iz zapisnika z dne 10. 6. 2009. Pri tem je občinska volilna komisija eno glasovnico, ki jo je volilni odbor razvrstil kot glasovnico „PROTI“, razvrstila med neveljavne glasovnice, to pa je v skladu z drugim odstavkom 52. člena v zvezi s 56. členom ZRLI. Sodišče pa k temu še dodaja, da tudi ta kršitev ni imela vpliva na izid referenduma.

Kako bi naj volilnima odboroma na voliščih Kulturni dom in B. očitana kršitev, ko ti naj ne bi prešteli glasovnic pred glasovanjem, vplivala na izid volitev, tožnik ni pojasnil, občinska volilna komisija pa takšnih kršitev ni ugotovila, s čimer se strinja tudi sodišče. V izpodbijani odločbi je tožena stranka tudi po mnenju sodišča v celoti odgovorila na v ugovoru zatrjevano nepravilnosti pri delu volilnega odbora za predčasne volitve glede ročno vnešenih volivk ali volivcev. K navedenemu sodišče le še dodaja, da vprašanja v zvezi z vodenjem volilnih imenikov ureja Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP-1, Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami), po katerem je za vodenje stalne evidence volilne pravice pristojna upravna enota, kot je tožniku pojasnila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZRLI.

K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je tožena stranka tožniku, kot izhaja iz podatkov spisa, omogočila sodelovanje pri delu volilnih organov v smislu 46. člena ZLV in 30. člena ZVDZ v zvezi s petim odstavkom 56. člena ZRLI, pred vložitvijo ugovora pa mu je omogočila tudi vpogled v volilno dokumentacijo, navzoč pa je bil tudi pri zaslišanju prič. Glede kršitev ZVRK, s katerimi se sodišče sicer ni ukvarjalo, saj so te navedbe pritožbena novota in kot take neupoštevne, pa sodišče dodaja le še to, da morebitnih kršitev tega zakona ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper delo volilnega ugovora, ki se naslovi na občinsko volilno komisijo, ampak na način in po postopku, kot ga predpisuje ZVRK.

K 2. točki izreka: Tožeča stranka je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. Sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetna izkaže za potrebno (drugi in tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Glede na to, da je s to sodbo v zadevi pravnomočno odločeno (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), tožeča stranka za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa, zato se le-to zavrže. K 3. točki izreka: Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče pritožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZRLI), zato je sodišče tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.