Jedro

Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev. V konkretnem primeru je tožnik sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena stranka podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dne 13. 2. 2015 prejelo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A.A. in sicer smiselno za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Ps 833/2012. Iz prošnje in vpogleda v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije in zemljiške knjige je sodišče ugotovilo, da je partnerica prosilca solastnica več nepremičnin, vpisanih v k.o. ... pod parc. št. 500, 501, 539, 541, 565, 611, 612, 614, 616/4, 617/2, 617/3, 542/2, 542/3, 538/1, 538/2, 538/3, 538/4, 538/5, 605/1, 615/1 in 542/1, kar vse so v naravi gozdna in kmetijska zemljišča ter gospodarsko poslopje. Po oceni GURS-a znaša solastniški delež prosilčeve partnerke na teh nepremičninah 21.596,82 EUR, pri čemer ni upoštevan stanovanjski objekt na naslovu B., v katerem prosilec in njegova partnerka živita. Ker je razvidno, da ima torej prosilec oziroma njegova partnerica premoženje, ki presega 13.780,00 EUR, prosilec do brezplačne pravne pomoči (skladno s 1. odstavkom 27. člena ZSVarPre) ni upravičen in je sodišče njegovo prošnjo zavrnilo.

V tožbi tožnik pravi, da se pritožuje, ker se nikakor ne more strinjati z zneski, ki jih je organ navedel v odločbi. Pravi, da njegova letna invalidska pokojnina znaša 3.942,78 EUR. Ne ve, od kje podatek o znesku 13.780,00 EUR. Organ navaja tudi izvenzakonsko partnerico in nekakšne zneske. Kar ima ona, čeprav ni izvenzakonska partnerica, se te vsote kot jih navajajo, njega nikakor ne tičejo. Pravi, da z C.C. nima nobene veze, ker je na tem naslovu samo prijavljen in občasno tam živi.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka sicer pred izdajo izpodbijanega akta ni soočila tožnika z okoliščinami, ki jih je tožena stranka deloma ugotovila po uradni dolžnosti in sicer o višini premoženja partnerice tožnika in okoliščini skupnega življenja tožnika z njegovo partnerico. To je sicer v nasprotju z določilom 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po katerih mora biti stranki dana možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Vendar pa v takih primerih sodišče izpodbijanega akta ne odpravi, če procesna kršitev ni mogla vplivati na odločitev (2. točka 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu v povezavi z 3. točko 2. odstavka 237. člena ZUP in 3. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Tožnik je namreč sam pri izpolnjevanju prošnje za brezplačno pravno pomoč v rubriko II „Podatki o družinskih članih“ kot družinsko članico navedel C.C. in ona je na prošnji tudi podpisana kot družinska članica. V rubriki „Podatki o družinskem članu“ pa je tožnik dopisal: „skupno bivanje v objektu“. Zaradi tega je imela tožena podlago za sklepanje, da gre za družinsko članico tožnika, katere premoženje je potrebno upoštevati v postopku. Tožnikove navedbe v tožbi, da ne živi v izvenzakonski skupnosti z C.C., so glede na podatke, ki jih je dal v prošnji za brezplačno pravno pomoč, povsem neprepričljive; tožnik tudi ni predlagal izvedbe nobenega dokaza za to, da bi izpodbil ugotovitev tožene stranke niti ni argumentirano izpodbijal ugotovitve o višini premoženja C.C. Zato dejstvo, da tožena stranka ni v zadostni meri spoštovala določila 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve v tem primeru. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavke 63. člena ZUS-1).