Jedro

Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se delno ugodi tožbenemu zahtevku in naložilo toženki, da tožnici plača denarno odškodnino zaradi razžalitve dobrega imena in časti v višini 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 916,99 EUR.

2. Toženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter naloži tožnici, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče nepravilno ocenilo dejansko stanje ter s tem neutemeljeno in nepravilno določilo višino odškodnine. Pri presoji odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti je potrebno upoštevati intenziteto in trajanje duševnih bolečin, oba navedena elementa pa v danem primeru nista bila podana v takšnem obsegu, da bi tožnici pripadala denarna odškodnina v višini 700,00 EUR. Sodišče ne pojasni, na kakšen način so se duševne bolečine tožnice manifestirale v 14 dneh po škodnem dogodku in ne pojasni, na podlagi katerih dokazov ocenjuje, da so te bolečine resnično trajale 14 dni in da bila intenziteta bolečin takšna, da je pravična denarna odškodnina v višini 700,00 EUR. Izpoved tožnice ni verodostojen dokaz, prav tako ta ni predlagala postavitve izvedenca, ki bi ocenil njeno psihično stanje po obravnavanem dogodku, niti ni predložila nobene medicinske dokumentacije. Te besede tožnice niso pretresle in jih tudi ni slišalo več ljudi. Kljub izkazanem temelju bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti po višini. Tožnica je tudi soprispevala k nastali situaciji in je zanjo vsaj 50% odgovorna. Denarna odškodnina je omejena na izjemno močne napade, ko je oškodovancu kršitev dobrega imena in časti povzročila posebej intenzivno bolečino. Predstavlja satisfakcijo za pretrpljene duševne bolečine, nikakor pa to ni kazen za povzročitelja škode.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala, da se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje ter toženki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki jo je tožnici povzročila toženka z besedami: „A se ti ne moreš zapomniti, da si tukaj nezaželena, saj ves B. govori, kakšna kurba si!“ ter „Po I. si se gonila in kurbo špilala!“ S pravnomočno vmesno sodbo je bilo že odločeno o temelju tožbenega zahtevka. Predmet presoje pritožbenega sodišča v tem postopku je tako višina denarne odškodnine, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici v znesku 700,00 EUR.

6. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo so določeni v 179. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, sta bistvena dva: intenzivnost in trajanje duševnih bolečin. Hkrati je treba paziti tudi na druge okoliščine primera, komor spadajo narava kršitve te osebnostne pravice, okoliščine, v katerih je do kršitve navedene osebnostne pravice prišlo, ter pomen kršene dobrine. Prisojena denarna odškodnina pa ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

7. Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka. Odškodnina, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v znesku 700,00 EUR (0,7 povprečne neto mesečne plače v R Sloveniji) ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine kot zadoščenja, ne pa kazni, kot to neutemeljeno očita toženka, hkrati pa je prisojena odškodnina za nastalo škodo, ki je res na meji še pravno priznanih škod, primerljiva z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo v drugih podobnih primerih.

8. Pritožbena navedba, da je tožnica prispevala k škodi in da je njena odgovornost za to vsaj 50 %, je dejanska pritožbena novota in je toženka glede teh navedb prekludirana. Prvi odstavek 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za ugotovitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Toženka pa je te navedbe podala šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ne bi mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Z navedbami v odgovoru ni pripomogla k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato pritožbeno sodišče te stroške v smislu prvega ostavka 155. člena ZPP ocenjuje kot nepotrebne.