Jedro

Temeljno materialnopravno in procesno izhodišče pri odločanju o dodelitvi mladoletnih otrok v vastvo in vzgojo, je načelo koristi otrok. V skladu z le-tem je sodišče dolžno tudi po uradni dolžnosti izvesti dokaz z izvedencem psihologom, ki naj ugotovi, kateri izmed staršev je osebnostno primeren za vzgojo in varstvo otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točke 2, 3 in 4 izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, mld. otroke pravdnih strank Dejana (roj. ... 1984), Dijano (roj....1987) in Mateja (roj. .... 1993) je dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi - tožnici. Tožencu je naložilo, da je dolžan plačevati za preživaljanje mld. Da mesečno preživnino v znesku 23.000,00 SIT, za mld. Dijano 13.000,00 SIT in za mld. Mateja 8.000,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zoper odločitev v 2. in 3. točki izreka se zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Sodišču predlaga, naj sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik navaja, da je že v postopku pred sodiščem prve stopnje terjal, naj sodišče postavi izvedenca, ki bi ugotovil, katera izmed pravdnih strank, je primernejša za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok. Ker sodišče tega dokaza ni izvedlo, temelji odločitev o dodelitvi otrok tožnici na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožnik ponavlja, da je tožnica zapravljiva oseba, ki poleg zapravljanja velikih zneskov za mobilni telefon (prilaga Debitelov opomin za plačilo dvomesečnih stroškov v višini 35.227,00 SIT), pogosto obiskuje lokale. Ob tem ne plačuje za prehrano otrok (prilaga potrdilo šole) in jih tudi ne varuje. Otroci so se zanjo izrekli zgolj verbalno, saj jim je grozila, da se bo sicer ubila. Ker pa imajo otroci radi oba starša, bi ne bili radi brez matere. Tudi pravo voljo orok bi po navedbah pritožbe lahko ugotovil izvedenec. Dalje navaja, da sta Matej in Dijana, odkar sta pri materi, pogosto bolna in odsotna iz šole. Pritožnik pa se ne strinja tudi z določitvijo preživnine, saj je je toženec fizični delavec in potrebuje več kalorij, česar ob tako določeni preživnini ne bo mogel zadovoljevati. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeni očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja utemeljen. Dejansko stanje sestavlja sklop za odločitev pravnorelevantnih dejstev, pravno pomembna pa so tista dejstva, na katera pravne norme navezujejo določene pravne posledice. Res je sicer, da je ugotavljanje dejanskega stanja v pravdnem postopku dodatno zamejeno še s procesnimi pravili, saj so pravdne stranke tiste, ki morajo navajati dejstva in predlagati dokaze, procesna pravila pa na neaktivnost strank vežejo zanje neugodne posledice (npr. odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu). Vendar pa v obravnavani zadevi veljajo pravila posebnih določb 27. poglavja Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki upoštevajo posebno naravo družinskih sporov. Ta posebna narava se odraža predvsem v varstvu koristi mladoletnih otrok. Uporaba splošnih določb kontradiktornega pravdnega postopka bi bila namreč v izrecnem nasprotju z ustavno zavarovanim položajem otrok (53., 54. in 56. člen Ustave). 408. člen ZPP zato sodišču nalaga, da mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. V drugem in tretjem odstavku pa je še določneje omiljeno sicer kontradiktorno izhodišče pravdnega postopka, saj sodišče v teh sporih ni vezano na postavljene zahtevke in lahko odloči celo brez postavljenega zahtevka in nazadnje - sodišče lahko zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale. Koristi otroka pa so obenem tudi temeljno načelo, ki preveva pravila materialnega prava v razmerjih med starši in otroci. Relevantno dejansko stanje, na podlagi katerega sodišče odloči o dodelitvi otrok enemu od staršev, sestavljajo tako vse odločile okoliščine, ki vplivajo na otrokove pravno zavarovane koristi. Neposredno pravno podlago za odločanje o dodelitvi skupnih mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo enemu od staršev daje 2. odstavek 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, ki kot odločilno prav tako izpostavlja okoliščino "koristi otrok". Tega pojma pa zakon dodatno ne opredeljuje in gre torej za t.i. pravni standard, s katerim zakonodajalec zgolj začrtuje smernice, za zapolnitev tega pravnega pojma pa pooblašča sodišče. Razlog je v tem, da bodo edino na ta način lahko upoštevane vse relevantne okoliščine, ki jih zakonodajalec tipsko ne more vnaprej opredeliti. Zakonodajalec pa ob tem sodišču še nalaga, da si pred odločitvijo priskrbi mnenje centra za socialno delo. Slednje je sodišče prve stopnje v obravnavni zadevi sicer storilo, vendar pa pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da pri odločanju o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo sodišče presoja vse okoliščine primera in zato mnenje centra za socialno delo samo po sebi ne more biti odločilno. Iz razlogov izpodbijane sodbe ter iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo predvsem na poročila Centra za socialno delo v Krškem ter na želje samih otrok. Iz postopka je razvidno, da je bila osrednja pozornost namenjena predvsem nagnenjem otrok. Glede na zatrjevana in deloma izkazana dejstva o materini zapravljivosti (pri razmeroma nizkih dohodkih in treh mladoletnih otrocih), nadalje o njenih grožnjah otrokom s samomorom (kar predstavlja nedvomno škodljive pritiske na duševnost otrok), pa je pritožbeno sodišče mnenja, da bi bila izvedba dokaza z izvedencem psihologom, ki bi raziskal predvsem primernost obeh staršev za varstvo in vzgojo otrok, gotovo koristna, če ne celo nujna za popolno ugotovitev dejanskega stanja. Ravno v smeri ugotavljanja primernosti enega in drugega starša se namreč kaže največja pomankljivost ugotovljenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi. Tudi iz poročil Centra za socialno delo ne izhaja, da bi se to posebej ukvarjalo z osebnostno sliko pravdnih strank, marveč je zgolj ocenilo, da oba starša izpolnjujeta pogoje za zaupanje otrok. Primernost staršev, da svojim otrokom omogočijo pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen ZZZDR), dalje njihova sposobnost, da otroke preživljajo, skrbijo za njihovo življenje in jih ustrezno vzgajajo, skrbijo za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnenja in želje (103. člen ZZZDR), je nedvomno vprašanje, ki je v najtesnejši zvezi s koristmi otrok. Ugotavljanje primernosti staršev je torej sklop tistih dejstev, ki ga sodišče mora ugotoviti, za kar je glede na okoliščine posameznega primera potrebna tudi pomoč izvedenca psihološke stroke. Izvedbo takšnega dokaza je sodišče glede na zahtevo 1. odstavka 408. člena ZPP dolžno izvesti celo po uradni dolžnosti, če gre za ukrep, s katerim se zavarujejo pravice in interesi otrok. To pa pomeni, da določba 3. odstavka 153. člena ZPP ne pride v poštev in mora sodišče stroške za izvedbo dokaza kljub določbi 153/3 člena ZPP izplačati iz sredstev sodišča (153/4. člen ZPP). Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato odločitev o dodelitvi mladoletnih otrok preuranjena, posledično pa zato ni možna niti odločitev o določitvi preživnine, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) ter posledično tudi v 4. točki izreka (zavrnilni del glede določitve preživnine) razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče izvesti že predlagani dokaz z izvedencem psihologom, ki naj razišče, kateri izmed staršev je osebnostno primernejši za varstvo in vzgojo otrok. Ko bo tehtalo primernost staršev za vastvo in vzgojo ter želje otrok, pa naj upošteva še dvoje. Najmlajši izmed otrok mld. Matej je star komaj 8 let in bo zato oceniti, ali je svoje mnenje že sposoben izraziti. Drugo, na kar še opozarja pritožbeno sodišče, pa je to, da je najstarejši sin Dejan star že 16 let, kar pomeni, da mu je sodišče v skladu s 409. členom ZPP dolžno omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja ter mu, če v postopku izrazi svoje mnenje, tudi vročiti odločbo, proti kateri ima pravico vložiti pritožbo (410/3. člen ZPP).