Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V taki zadevi je predhodno vprašanje, ali je pritrditi tožniku, da gre za njegovo izključno last sporne nepremičnine, ali ima tožena stranka prav, da gre za skupno premoženje razvezanih zakoncev. Ker o tej zadevi že teče pravda, ki je bila sprožena 22. 11. 2019 in gre torej za predhodno vprašanje, je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko se je odločilo za prekinitev postopka.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek v tej zadevi do pravnomočne odločitve zadeve P 1550/2019-I, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Tožnik je vložil tožbo po 111. členu Stanovanjskega zakonika (SZ-1), saj kot lastnik ni sklenil najemne pogodbe s toženimi strankami. Tožnik je lastnik v celoti in je predložil z. k. izpisek. Zakonska zveza je trajala do leta 2016. Za nepremičnino obstaja razen vknjižbe v zemljiško knjigo pravni naslov, to je darilna pogodba z dne 10. 11. 2003, iz katere sledi, da je parcelo št. 28/2 prejela tožeča stranka od staršev. Tožeča stranka je dokazala, da ne gre za nepremičnino pridobljeno na račun dela, ampak za darilo tožeči stranki. Gre za posebno premoženje po 51. členu ZZDR. Tako je tudi izrekla sodna praksa v zadevi I Cp 560/2016. Vse kar je prvotožena stranka vložila v izgradnjo hiše, bi morala konkretizirati in dokazati. Tudi če bi to storila, po stališču sodne prakse še vedno ne dobi stvarnopravnega upravičenja. Stališče sodišča, da gre v zadevi I P 1550/2019 za tesno povezana vprašanja, pa je materialnopravno zmotno. Tožnik je lastnik, nepremičnino je pridobil z darilno pogodbo. Vsa zatrjevana vlaganja ne morejo rezultirati solastnine, ampak kvečjemu terjatev do posebnega premoženja tožeče stranke. Sodišče prve stopnje bi po 13. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadevo lahko rešilo samo kot predhodno vprašanje.
3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka 206. člena ZPP). Ugotovilo je, da je odločitev v tej zadevi odvisna od odločitve pred okrožnim sodiščem v zadevi P 1550/2019-I. 6. V prvi pravdi, ki teče med tožečo in prvotoženo stranko, gre za ugotavljanje obsega in deleža na skupnem premoženju razvezanih zakoncev. V tožbi je tožnik med drugim trdil, da je tudi nepremičnina ID 0000 28/2, skupno premoženje in njegov delež do 80 %. Tudi v tej pravdi gre za nepremičnino z isto oznako. V prvi pravdi pa je prvotožeča stranka pritrdila, da gre za skupno premoženje, vendar tam zahteva delež do 45 %. V prvi pravdi je že bila po prvem naroku razpisana glavna obravnava 27. 10. 2021. 7. V konkretni zadevi pa tožeča stranka trdi, da je izključni lastnik parcele 28/2, kateri del je tudi stavba, ki v naravi predstavlja stanovanjski objekt, kjer toženci stanujejo. Kot pravno podlago navaja 111. člen SZ-1. 8. Tožena stranka pa se v tej pravdi brani, da je stanovanje skupno premoženje in da je mati dovolila otrokoma, da sta v stanovanju.
9. V taki zadevi je predhodno vprašanje, ali je pritrditi tožniku, da gre za njegovo izključno last sporne nepremičnine, ali ima tožena stranka prav, da gre za skupno premoženje razvezanih zakoncev. Ker o tej zadevi že teče pravda, ki je bila sprožena 22. 11. 2019 in gre torej za predhodno vprašanje, je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko se je odločilo za prekinitev postopka. Odločilo se je, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, saj že o tem kompleksnem problemu teče druga pravda, kjer je sodišče že opravilo predobravnavni narok in glavno obravnavo.
10. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče moralo samo reševati predhodno vprašanje, saj gre za načelo ekonomičnosti postopka. Zadeva, na katero se sklicuje pritožba1, pa je imela drugačno dejansko stanje, kot je v tem primeru. Tam ni bilo dvoma, da je ena stranka le vlagala denar v tujo nepremičnino. Med pravdnima strankama v konkretni zadevi pa je to še sporno.
11. Ker je sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar je v tem primeru določba 206. člena ZPP, pri tem pa ni zagrešilo kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).
1 I Cp 560/2016.