Jedro

Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica pa z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje - gradnje balkona na fasadi v prvem nadstropju večstanovanjskega objekta, ID številka stavbe 2100-00255, del stavbe ... Naložila ji je, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo balkona na fasadi ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške (2. točka), sicer bo obveznost izvršena v izvršilnem postopku po drugi osebi (3. točka). Za objekt iz 1. točke izreka je prepovedala njegovo uporabo (4. točka izreka) in odločila, da pritožba zoper njo ne zadrži izvršbe (5. točka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica za gradnjo balkona ni pridobila gradbenega dovoljenja, zato je bila dana podlaga za izrek inšpekcijskih ukrepov iz 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil. 4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja ter poudarja, da v tej zadevi dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Meni, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne more zavrniti zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in odločiti o predlogu tožnice za odlog izvršbe, pa tudi o pritožbi zoper zavrnitev odloga izvršbe še ni bilo odločeno. Poudarja, da namembnost objekta z manjšo razširitvijo balkona ni ogrožena oziroma spremenjena. Balkon predstavlja enostaven objekt. Tožnica je predhodno pridobila večinsko soglasje vseh etažnih lastnikov, o čemer se inšpekcijski organ ni predhodno prepričal. Izrek izpodbijane odločbe je po mnenju tožnice nerazumljiv, saj iz njega ni razvidno, kaj mora storiti. Toženka v odločbi ni pojasnila, ali je nelegalen balkon v celoti ali le del balkona. Tožeča stranka navaja, da gre v obravnavanem primeru za enostaven objekt, v najslabšem primeru pa za neskladno gradnjo, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. Pristojni gradbeni inšpektor bi moral odrediti, da se takšna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma prepove uporabo objekta oziroma tistega njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. Toženka bi morala postopati po 153. členu ZGO-1, nikakor pa ne po 152. členu. Tožnica bi morala imeti možnost, da zaprosi za lokacijsko informacijo, da pridobi gradbeno dovoljenje, v kolikor je ta za poseg nujno potrebno, saj po njenem mnenju ne posega v skupne dele stavbe. Podobne posege so izvedli namreč že številni lastniki stanovanj, pa zoper njih inšpekcijski organ ni ukrepal. Tožnica tako zatrjuje tudi kršitev načela enakopravnega obravnavanja vseh investitorjev oziroma strank v postopku. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov postopka, podredno pa sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

5. Toženka je sodišču poslala upravne spise, tožbene navedbe pa zavrača kot neutemeljene.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena), brez njega pa samo gradnja enostavnega objekta (prvi odstavek 3. člena). Za nelegalno gradnjo gre, kadar se gradnja oziroma dela, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena). V tem primeru gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno (152. člen). Gradnja novega objekta pomeni tudi izvedbo del, s katerimi se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (7.1. točka).

8. V zadevi ni sporno, da je tožnica dozidala na fasadi stavbe … v prvem nadstropju balkon tlorisne velikosti 1,5 m x 2,6 m iz kovinske nosilne konstrukcije in pohodne kovinske plošče, skupaj s pripadajočo kovinsko ograjo. Balkon je vpet na osnovno betonsko ploščo manjšega obstoječega betonskega balkona in tudi v fasado objekta. Tožnica kot že rečeno z gradbenim dovoljenjem za takšen poseg ne razpolaga, čeprav bi ga glede na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba), ki določa vrste enostavnih objektov, za katere pred gradnjo ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, potrebovala.

9. Glede na navedeno se sodišče strinja z izpodbijano prvostopenjsko odločbo in njeno obrazložitvijo, v kateri so navedena vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v tej zadevi, in pravna podlaga zanjo. Prav tako se strinja z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je pritožbeni organ zavrnil tožničine ugovore oziroma stališča, ki jih ponavlja tudi v tožbi (v zvezi z njenimi prizadevanji za pridobitev gradbenega dovoljenja; pa z zatrjevanjem, da gre v omenjenem primeru za neskladno gradnjo in posledično za uporabo 153. člena ZGO-1; o pravilnosti izrečene prepovedi ob upoštevanju načela sorazmernosti; o nerazumljivosti izreka in o drugačnih dimenzijah balkona, kot jih je ugotovil gradbeni inšpektor). Sodišče se na razloge obeh upravnih aktov sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbo pa dodaja:

10. Izrek o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta in vzpostavitvi zemljišča v prejšnje stanje je glede na 152. člen ZGO-1 obligatoren. ZGO-1 le v primerih neskladne gradnje (torej tedaj, ko je za gradnjo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar se gradnja izvaja v nasprotju z njegovimi pogoji (12.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1) določa, da gradbeni inšpektor zavezancu odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (153. člen). V obravnavani zadevi pa tožnica ni gradila v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenjem, ampak dovoljenja sploh nima. Izpodbijana odločba ji tudi ne jemlje pravice, da si naknadno pridobi dovoljenje za že izvedene posege, vendar pa tak postopek glede na zakonsko ureditev ne more imeti nobenega vpliva na odločitev v obravnavani zadevi (lahko ga bo imel na morebitno kasnejšo prisilno izvršbo).

11. Sodišče zavrača tudi ugovor tožnice, da na konkretni stavbi obstajajo tudi druge nelegalne gradnje, samo njej pa naj bi bil izrečen inšpekcijski ukrep. Sodišče v konkretni zadevi obravnava izpodbijano odločbo, ki se nanaša na nelegalno gradnjo tožnice, sklicevanje tožnice na neupoštevanje pravil s strani drugih lastnikov stavbe pa njene kršitve prava ne more sanirati.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

13. Kadar sodišče tožbo zavrne vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).