Jedro

V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po določbah ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Iz podatkov upravnega spisa, ki jim tožnica ne oporeka, izhaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložila 4. 8. 2023, tožena stranka pa jo je nato z dopisom z dne 25. 9. 2023, pozvala k dopolnitvi vloge, obenem pa jo je opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnila v določenem osemdnevnem roku, prošnjo na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila, tako da bi bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sposobna za obravnavanje, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67.člena ZUP, zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) 4. 8. 2023 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da to pomoč potrebuje v izvršilni zadevi I 41/2023 Okrajnega sodišča v Sežani, in sicer za dopisovanje s sodiščem in izvršiteljem. Kot morebitnega izbranega odvetnika je navedla odvetnika A. A. iz ... in pravno pisarno B., s. p. 2. Tožena stranka je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklepom Bpp 715/2023 z dne 19. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrgla. Po tem, ko v obrazložitvi svoje določitve citira določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), navaja, da je tožnico z dopisom z dne 25. 9. 2023 pozvala, naj svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni tako, da pojasni, v kakšni fazi se nahaja izvršilni postopek, ali je sklep o izvršbi že postal pravnomočen in v kakšni vlogi nastopa v izvršilnem postopku, torej kot dolžnik, upnik ali tretji. Nadalje jo je pozvala, naj v primeru, če je bil sklep o izvršbi že izdan, predloži fotokopijo tega sklepa z navedbo, kdaj je sklep prejela. Če je v zadevi dolžnica, naj navede podatek, ali je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor in ali je sodišče o njem že odločilo ter za to predloži ustrezna dokazila, to je listine, sklepe. Pozvalo jo je tudi, naj navede, za katero konkretno procesno dejanje bi želela pravno pomoč, saj navedba, da želi dopisovanje s sodiščem in izvršiteljem ni konkretizirano, predvsem pa naj pojasni razloge, zaradi katerih je za zavarovanje njenih pravic in interesov v izvršilnem postopku potrebno zastopanje po odvetniku, predvsem pa, ali so kakšna dejstva in okoliščine sporne, na kakšen način bi odvetnik v postopku zavaroval njene interese, katera zapletena pravna vprašanja oziroma razmerja je potrebno razjasniti s pomočjo odvetnika in ali je v zadevi razpisan narok. Tožnico je ob tem seznanila, da mora dolžnik v izvršilnem postopku navesti dejstva in predložiti dokaze že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, upnik pa v odgovoru na ta ugovor, sicer se dejstva in dokazi, ki jih navaja stranka, ne upoštevajo. Seznanila jo je tudi, da lahko sodišče skladno z drugim odstavkom 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) glede na okoliščine primera v izvršilnem postopku razpiše narok, če upnik v odgovoru na ugovor temu ugovoru nasprotuje, ali pa izda sklep brez naroka. Narok je, glede na to, da je izvršilni postopek po naravi načeloma pisni postopek, izjema.

3. Tožena stranka ugotavlja, da je opisani poziv tožnica prejela 27. 9. 2023, kar pomeni, da se je osemdnevni rok, ki ji je bil s pozivom določen za dopolnitev njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iztekel 5. 10. 2023. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila, tako da bi bila njena prošnja sposobna za obravnavanje, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

4. Tožnica v tožbi, ki jo je vložila zoper izpodbijani sklep, zahteva, da sodišče na temelju regularnosti, pravilnosti in zakonitosti, skladno z Ustavo, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, popravi izpodbijani sklep zaradi očitne napake v njenem imenu in na podlagi 68. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi. Nobena oblast ne sme nikogar diskriminirati, načelo materialne resnice pa velja tudi za javne uslužbence. Vsak mora imeti primeren čas in možnost za pravno sredstvo, rok 8 dni pa je prekratek za dopolnitev in bi po ZUP moral biti najmanj 30 dni.

5. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po določbah ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Sodišče zato ne sledi tožnici, ki v tožbi navaja, da bi morala tožena stranka pri odločanju kot zakonsko podlago upoštevati 68. člen ZP-1. Določba, na katero se sklicuje, se namreč nanaša na postopek o prekršku (določa načelo materialne resnice in skrb za prava neuke stranke, vendar vse v prekrškovnem postopku) za kar pa ne gre v predmetni zadevi, pač pa gre za odločanje o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se odloča v skladu z določbami ZBPP, organ pa mora postopati po ZUP, kolikor ZBPP ne določa drugače. 8. Iz podatkov upravnega spisa, ki jim tožnica ne oporeka, izhaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložila 4. 8. 2023, tožena stranka pa jo je nato z dopisom z dne 25. 9. 2023 (vsebina tega dopisa je povzeta v izpodbijanem sklepu in v 3. točki te obrazložitve) pozvala k dopolnitvi vloge, obenem pa jo je opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnila v določenem osemdnevnem roku, prošnjo na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da je bila tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč nerazumljiva in ni obsegala vsega, da bi se lahko obravnavala. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP je namreč treba v prošnji za brezplačno pravno pomoč navesti med drugim tudi podatke o zadevi za katero želi prosilec pridobiti brezplačno pravno pomoč in navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Tožnica je podatke o zadevi navedla (zapisala je, da gre za izvršbo I 41/2023, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Sežani), ni pa navedla kakšno vrsto, obliko in obseg brezplačne pomoči bi želela. Navedla je zgolj to, da brezplačno pravno pomoč potrebuje za dopisovanje sodiščem in izvršiteljem. Razumljivo sicer je, da od prava neuke stranke ni mogoče zahtevati, da bi vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči določila tako, kot to lahko določi stranka s pravnim znanjem, vendar pa je iz dopisa tožene stranke z dne 25. 9. 2023 razvidno, da je tožnico natančno usmerila, katere podatke naj posreduje, jo seznanila z nekaterimi temeljnimi pravili izvršilnega postopka, jo zaprosila za podatke o dosedanji fazi izvršilnega postopka in za to, da navede, za kakšno opravilo potrebuje pomoč odvetnika. Iz vloge, kot jo je vložila tožnica, tudi po presoji sodišča tožena stranka ni mogla razbrati, za kakšno dejanje v izvršilnem postopku tožnica potrebuje brezplačno pravno pomoč, niti kakšen je njen položaj v tem postopku (torej ali je dolžnica, upnica ali tretja oseba) in za katero opravilo v postopku potrebuje pomoč odvetnika ter jo je zato tudi utemeljeno pozvala k dopolnitvi prošnje.

9. Poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožena stranka tožnici poslala na podlagi 67. člena ZUP. Po tej določbi vloge, če je ta nepopolna ali nerazumljiva, zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora upravni organ zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem mora to storiti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. Če stranka pomanjkljivosti v tako določenem roku ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže. 10. Sodišče pojasnjuje, da 67. člen ZUP ne določa roka, ki se določi stranki za popravo oziroma dopolnitev nejasne ali nepopolne vloge, niti tega ne določa kakšna druga določba tega zakona. Če roki niso določeni z zakonom, podzakonskim predpisom, aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali predpisom samoupravne lokalne skupnosti, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek (drugi odstavek 99. člena ZUP). Določitev roka za dopolnitev vloge je torej v pristojnosti uradne osebe, vsekakor pa mora biti ta primeren glede na okoliščine posamezne zadeve. Rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, pa se lahko tudi podaljša, vendar pa le na prošnjo prizadete osebe, če jo vloži pred iztekom roka in če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje (tretji odstavek 99. člena ZUP). Iz tožničine tožbe izhaja stališče, da bi moral biti rok, ki ji ga je določila tožena stranka, daljši, najmanj 30 dni, vendar pa ne navaja (in to tudi ne izhaja iz listin upravnega spisa), da bi pri toženi stranki pred iztekom osemdnevnega roka, ki ji ga je določila z dopisom z dne 25. 9. 2023, zaprosila za podaljšanje tega roka. Tožena stranka je po poteku roka lahko le ugotovila, da tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnila na zahtevani način (niti ni zahtevala podaljšanje roka za njeno dopolnitev) in je zato zaradi nerazumljivosti (kot je pojasnjeno v predhodnih odstavkih te obrazložitve) ni mogla obravnavati, kar je bilo tudi razlog, da jo je na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Na to, da bo tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla, če je tožnica ne bo popravila, je bila ta v dopisu z dne 25. 9. 2023 tudi opozorjena.

11. Tožnica je v tožbi še navajala, da naj bi jo tožena stranka diskriminirala, vendar pa te svoje trditve ni konkretizirala in se zato sodišče do tega tožbenega ugovora ne more opredeljevati.

12. Tožnica je sodišču še predlagala, naj popravi napako v zapisu njenega imena v izpodbijanem sklepu (C.C. namesto pravilno C.C.), vendar pa za popravo te napake sodišče ni pristojno. Po določbi 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih, popravek pa ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Odločanje o popravi tožničinega imena je torej v pristojnosti tožene stranke in ne sodišča, napaka, ki je v zapisu imena tožnice, pa ni taka, da bi lahko vplivala na pravilnost odločitve in zato ne more biti razlog za odpravo izpodbijanega sklepa.

13. Na podlagi vsega povedanega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena in je zato tožničino tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče v zadevi ni izvedlo glavne obravnave, saj je odločitev sprejelo na podlagi listin, tožnica in tožena stranka pa sta se strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (5. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).