Jedro

Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločb o prej izdanih ukrepih.

Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. do IV. točki izreka) razveljavi in se v tem obsegu predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 19. 12. 2023 zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi odločilo, da se stiki med mld. A. A., roj. 19. 7. 2018, in njeno materjo (nasprotno udeleženko), začasno določeni s sklepom o začasni odredbi II N 1020/2022 z dne 22. 12. 2022, spremenjeni s sklepom II N 1020/2022 z dne 29. 5. 20221 in nazadnje spremenjeni z začasno sodno poravnavo II N 1020/2022 z dne 13. 10. 2023, začasno spremenijo tako, da bodo odslej potekali vsak drugi vikend od petka popoldan, ko nasprotna udeleženka mld. A. A. prevzame v vrtcu, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v vrtec, vsako sredo, ko nasprotna udeleženka mld. A. A. popoldan prevzame v vrtcu, do četrtka zjutraj, ko jo pripelje v vrtec (I. točka izreka). Za primer kršitve sklepa o začasni odredbi je določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR (II. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka (III. točka izreka), da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka) in da se vse, kar nasprotna udeleženka zahteva več ali drugače, zavrne (V. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagatelj. Smiselno izpodbija I. do IV. točko napadenega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, katera točka začasne sodne poravnave z dne 13. 10. 2023 se spreminja, prav tako ni sodišče nič napisalo o tem, ali naj osebni stiki, določeni s sodno poravnavo z dne 13. 10. 2023 ostajajo. Meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, ker ni izkazana ogroženost mld. A. A., zlasti ni njena korist ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ne bi bilo mogoče počakati do konca postopka. Stiki, določeni s sodno poravnavo z dne 13. 10. 2023, mld. A. A. ne ogrožajo, zato jih ni potrebno urediti na novo. Poleg tega je mogoče že izdano začasno odredbo oziroma začasno sodno poravnavo izdati le, če se bistveno spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta, česar pa sodišče prve stopnje z ničemer ne obrazloži. Graja tudi kršitev pravice do izjave, ker sodišče ni niti izvedlo dokaza z zaslišanjem klinične psihologinje dr. B. B., ki mld. A. A. obravnava, niti ni obrazložilo, zakaj je ta dokazni predlog zavrnilo. Na koncu še izpostavlja, da iz mnenja CSD izhaja, da je smiselno razširiti stike v skladu s predlogom nasprotne udeleženke, pri tem pa se predlog CSD, kako naj potekajo stiki, razlikuje od predloga nasprotne udeleženke, kako naj stiki potekajo, sodišče prve stopnje pa je kljub temu, da gre za različna načina obsega stikov, v 7. točki obrazložitve zapisalo, da je utemeljeno slediti predlogu nasprotne udeleženke, ki je podprt z mnenjem CSD, kar pa sploh ne drži. Stroškov ne priglaša. 3. Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Izpostavlja, da sta udeleženca na naroku 13. 10. 2023 z začasno sodno poravnavo določila, da se nov narok v zadevi opravi v mesecu decembru (21. 12. 2023), kjer se bo, v kolikor bodo stiki potekali brez težav, obseg teh povečal. Meni, da predlagatelj v ospredje postavlja svoje interese in želi mld. A. A. odtujiti od nje. Iz pridobljenih strokovnih mnenj izhaja, da na strani nasprotne udeleženke ni omejitev, da se stiki ne bi izvajali enakovredno. Do sedaj so se stiki z mld. A. A. izvajali brez težav, mld. A. A. pri nasprotni udeleženki ni prespala že več kot eno leto, zato je bilo na naroku 13. 10. 2023 tudi dogovorjeno, da se 21. 12. 2023 stranke ponovno sestanejo in stike povečajo, v kolikor takšnega dogovora ne bi bilo, bi se stranke že v začasni sodni poravnavi 13. 10. 2023 dogovorile o postopnem povečanju stiku, tega pa ravno zaradi dogovora, da bo nov narok v decembru, niso storile. Izpostavlja, da lahko z omejitvijo obsega stikov pride do odtujitve otroka, posledično pa je pri takšnem otroku podana ogroženost. Meni, da je stike nujno treba povečati z nočitvami, ker bi se lahko zgodilo, da mld. A. A. še vsaj eno leto ne bi imela celodnevnih stikov z materjo. Stiki po izpodbijani začasni odredbi (z dne 2. 2. 2024) potekajo brez težav, ukinitev teh stikov pa bi v družino vneslo razkol, ker mld. A. A. ne bi mogla razumeti, zakaj se stiki z nočitvami ponovno omejujejo. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa napačno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7. Pregled zadeve pokaže, da je bilo v predmetni zadevi, v kateri sodišče odloča o razvezi zakonske zveze, zaupanju mld. otrok v varstvo in vzgojo ter o določitvi preživnine in stikov, izdanih več ureditvenih začasnih odredb glede stikov nasprotne udeleženke z mld. otrokoma. Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi je sodišče v pretežnem delu ugodilo predlogu nasprotne udeleženke za spremembo stikov, kot so bili določeni s predhodno začasno sodno poravnavo. Materialnopravne predpostavke za spremembo ureditvenih začasnih odredb v družinskih zadevah določa Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). Le-ta v 160. členu določa, da sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ko ukrep ponovno izreče (160. člen DZ). Med ukrepe za varstvo koristi otroka spadajo tudi začasne odredbe (159. člen DZ).

8. Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločbo o prej izdanih ukrepih.2

9. Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost3 otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča. Bistvo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe v družinskem sporu je namreč v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.4 Strinjati se je mogoče s stališčem v pravni teoriji,5 da je začasna odredba izdana v hitrem postopku in zgolj na podlagi nižjega dokaznega standarda, tj. standarda verjetnosti (kar pomeni, da sodišče pri izdaji začasne ne izvede vseh dokazov, temveč zgolj t.i. likvidne), in da lahko vsebina začasne odredbe usodno in dokončno zaznamuje družinska razmerja, saj sodišče v končni odločitvi o glavni stvari pogosto ugotovi, da je otrokom v največjo korist prav ureditev, ki je bila vzpostavljena z začasno odredbo, zato je nujno, da sodišče pri izdaji začasne odredbe odloča na podlagi strožjega standarda, tj. standarda otrokove ogroženosti, ne pa na morebitnih drugih podlagah, npr. na podlagi standarda otrokove koristi. Kajti če so dejstva ugotovljena z nižjo stopnjo materialne resnice (s stopnjo verjetnosti), mora biti izkazan posebno velika nujnost (ogroženost) za izdajo začasne odredbe; otrokova korist pa je standard za odločanje v končni odločbi, kjer sodišče odloča na podlagi višjega dokaznega standarda, tj. standarda prepričanja.6

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša partnerja, ki imata skupna mld. otrok C. C. (starega 10 let) in A. A. (staro 5 let) in da se je na podlagi predlagateljevega predloga začel postopek za razvezo zakonske zveze, zaupanja mld. otrok v varstvo in vzgojo, ureditve stikov ter določitve preživnine. Tekom tega postopka je bilo izdanih več začasnih odredb. S sklepom o začasni odredbi z dne 22. 12. 2022 je sodišče mld. otroka začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju, določilo stike otrok z nasprotno udeleženko na način, da bodo potekali vsak ponedeljek, sredo in petek od 14.00 do 18.00 ure ob prisotnosti enega ali obeh starih staršev (staršev nasprotne udeleženke), bodisi na naslovu bivališča udeležencev v postopku ali pri starih starših nasprotne udeleženke.7 Nasprotna udeleženka tako izdane začasne odredbe ni spoštovala, zato je sodišče 29. 5. 2023 izdalo nov sklep o začasni odredbi, s katerim je stike nasprotne udeleženke z otrokoma omejilo na stike pod nadzorom strokovnega delavca CSD Maribor, dodatno pa določilo tudi neosebne stike. Z začasno sodno poravnavo z dne 13. 10. 2023 je bil režim stikov mld. otrok znova spremenjen, in sicer na način, da se je rahlo spremenil režim stikov pod nadzorom z mld. C. C., glede mld. A. A. pa sta se udeleženca sporazumela, da bodo začasno potekali vsak torek v popoldanskem času (približno med 14.00 in 18.00 uro) in vsako drugo soboto ali nedeljo od 10.00 do 18.00 ure, prav tako pa sta dosegla dogovor glede poteka neosebnih stikov.

11. Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi so bili stiki z mld. A. A. razširjeni na način, da mld. A. A. prenoči pri nasprotni udeleženki vsak drugi vikend (od petka popoldan do ponedeljka zjutraj) in enkrat med tednom (od srede popoldan do četrtka zjutraj). Nosilni razlog sodišča prve stopnje za spremembo začasne odredbe glede stikov je bil, da mld. A.A. ni v korist, da se s širitvijo stikov čaka na mnenje sodnih izvedenk, na katerega bo treba čakati še precej časa, zato je potrebno pravice in koristi mld. A. A. nemudoma zaščititi z razširitvijo stikov na nočitve (kot izhaja iz 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe).

12. Pritrditi je pritožbi, da iz izpodbijanega sklepa ni razbrati, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na to, da dotedanji režim stikov mld. A. A. ogroža. Te niso razvidne niti iz mnenja CSD, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo. Sodišče prve stopnje povzema v 4. točki obrazložitve oceno CSD, da bi bila razširitev stikov z nasprotno udeleženko mld. A. A. v korist in da zato predlaga, da se stiki razširijo na nočitve, v 7. točki obrazložitve pa navede, da je CSD zaključil, da mld. A. A. ni v korist, da se s širitvijo stikov čaka na mnenje sodnih izvedenk. Iz procesnega gradiva tudi ni razvidno, da obstaja nevarnost odtujevanja mld. A. A., saj teh navedb nasprotne udeleženke ne potrjujejo niti ugotovitve sodišča prve stopnje niti mnenje CSD (tosmerna izvajanja nasprotne udeleženke v odgovoru na pritožbo se tako izkažejo za neutemeljena). To pomeni, da v predmetni zadevi ni izkazan zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, torej ogroženost otroka. Zgolj korist mld. A. A. za spremembo začasne odredbe ne zadošča, kot pojasnjeno zgoraj.

13. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi se od sklenitve začasne sodne poravnave 13. 10. 2023 bistveno spremenile okoliščine, ki bi utemeljevale spremembo stikov, določenih z navedeno začasno sodno poravnavo. Sodišče druge stopnje v tej zvezi poudarja, da je pri odločanju o družinskih razmerjih potrebna določena mera stabilnosti in kontinuitete, da se udeleženci postopka in mld. otroci na režim stikov navadijo, zato je za spremembo začasne odredbe potrebno izkazati, da so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za prejšnjo odločitev o začasnem izvajanju stikov. V predmetni zadevi pa bistvena sprememba okoliščin ni izkazana, zlasti ni izkazano, da bi se okoliščine toliko spremenile, da bi obstoječ režim stikov mld. A. A. ogrožal. 14. Glede na to, da v predmetni zadevi ni izkazana niti ogroženosti mld. A. A. niti ni izkazano, da bi se od zadnje določitve stikov bistveno spremenile okoliščine, je odločitev sodišča prve stopnje o spremembi stikov napačna. Vsled navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, napadeni sklep o začasni odredbi v izpodbijanem delu (I. do IV. točki izreka) razveljavilo in v tem obsegu predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 19. 12. 2023 kot neutemeljen zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Glede na to, da je predlagatelj s pritožbo uspel že iz razloga, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih izvajanj (npr. glede kršitve pravice do izjave vsled neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče - klinične psihologinje). Prav tako se ni opredeljevalo do navedb nasprotne udeleženke v odgovoru na pritožbo, da stiki po izpodbijanem sklepu o začasni odredbi dobro potekajo, saj so navedena dejstva nastala po izdaji izpodbijanega sklepa in niso zajeta z njegovimi časovnimi mejami pravnomočnosti.

16. Udeleženca stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Letnica je napačno zapisana, pravilno bi se datum moral glasiti 29. 5. 2023. 2 M. Čujovič in S. Murgelj v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 501. 3 Drugi in tretji odstavek 157. člena DZ določata, da se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. 4 VSL Sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020. 5 N. Pogorelčnik Vogrinc v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Ljubljana 2019, str. 514. 6 Prav tam. 7 Glavni razlog za izdajo navedene začasne odredbe je bil, da je imela nasprotna udeleženka resne težave s prekomernim uživanjem alkohola, zato je odločilo, da stiki potekajo v prisotnosti njenih staršev.