Jedro

V sodno izvedenskem mnenju in ustnih izpovedih izvedencev je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti, zaradi česar so potrebne dodatne stvarne razbremenitve pri delu in ne popolna izguba delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo, kot vztraja v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijani II., III., IV. in V. tč. izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče je delno ugodilo tožničinemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbi št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 9. 8. 2021 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 30. 3. 2021 (I. tč. izreka). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu od 24. 3. 2021 dalje in ji priznalo pravico do dela z omejitvami: fizično lažje in rutinsko delo, brez dela na višini ali nad globino, brez dela z nevarnimi orodji ali stroji, kjer ni nevarnosti, da bi pri nenadni izgubi ravnotežja omahnila in se poškodovala, delo naj bo dinamično - sede, stoje in z malo hoje, brez stalnih in ponavljajočih se prisilnih drž LS hrbtenice, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg in sunkovitih gibov, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, 20 ur tedensko od 1. 4. 2021 dalje (II. tč. izreka). Tožencu je odredilo, da o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odloči v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženca je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 636,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Zoper II., III., IV. in V. tč. sodbe se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oz. sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče nima strokovnega znanja za odločanje, ali je invalidnost podana ali ne, zato samo ne more biti prepričano, izvedenci katere veje medicine so potrebni. Dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, niti ni pravilno uporabljeno materialno pravo. Predlog za izločitev psihiatrinje in ortopeda je bil pravočasen, zato je napačno zavržen. S pristranskim postopanjem teh specialistov se je seznanila šele ob prejemu mnenja, ker se nista opredelila do ključnih izvidov. Specialistka psihiatrije je le po nekaj minutnem pregledu podala nasprotno stališče kot izhaja iz psiholoških izvidov. Mnenje je bazirala na osebnih prepričanjih in predsodkih. Zmotila naj bi jo šala, da ne želi delati, in ne da ne more delati. Tudi ortoped naj bi jo 28. 2. 2022 pregledal le kakšne tri minute in nemudoma odšel. Izločitve specialista medicine dela prof. dr. A. A. je predlagala že 19. 1. 2022. V prvem dopisu je pojasnila, da je prof. dr. A. A. izvedensko mnenje podal že v zadevi III Ps 389/2015 z dne 25. 3. 2016. Torej si je izdelal mnenje o njeni delazmožnosti in novejših zdravstvenih izvidov ni mogel presojati objektivno in nepristransko. V vlogi z dne 14. 2. 2022 in na obravnavah 25. 10. 2022 ter 6. 12. 2022 je pojasnila, da se je po telefonu neprimerno obnašal. Ker je prof. dr. A. A. v preteklosti že sodeloval pri izdelavi izvedenskega mnenja, je podan izločitveni razlog po 5. tč. 70. člena in tudi 6. tč. 70. člena ZPP. V telefonski komunikaciji zaradi datuma pregleda je bil osoren, nesramen in posmehljiv in jo tikal. Pregled pri njem je trajal le nekaj minut. Izvedenec je navedel: "Večina pripomb, ki jih je podala po pravnem pooblaščencu je splošnih, brez kakršnekoli osnove, žaljivih in ne vrednih odgovora". Očitno se ne zaveda, da on sam ni stranka v postopku. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj se do njenih navedb, ki utemeljujejo pristranskost sodnega izvedenca, ni opredelilo. Gre za kršitev 22. in 25. člena Ustave RS.

Prereka ugotovitve o preostali delovni zmožnosti. Po izobrazbi je kuharica, vendar tega dela ni nikoli opravljala. Delala je na CMC stroju, nazadnje pa kot čistilka in je sedaj brezposelna. Ni jasno, katerega od navedenih poklicev je po 3. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) sodišče štelo kot svoj poklic. V delo čistilke je bila prisiljena po poškodbi pri delu, zaradi katere je nastopila invalidnost in za prejšnje delo več ni bila zmožna. Sodišče je sodbo oprlo na izvedensko mnenje, ki naj bi bilo natančno, jasno, razumljivo in prepričljivo, čeprav ne upošteva zdravstvene dokumentacije. Psihiatrinja je po kratkem preizkusu spoznavnih sposobnosti ugotovila blago motnjo pozornosti, spominski priklic, vendar preizkusa ni vložila v spis. Brez poglobljene analize je težave pripisala "delovni nestrpnosti ob pregledu in agravaciji". Sama je pojasnila, da je bila njena navedba "da je dovolj delala" zgolj šala, sodišče pa zaključi, da je to navedla naknadno in pritrjuje psihiatrinji. Ne strinja se z obrazložitvijo, da so pripombe protispisne. Izvedenci so ob zaslišanju sicer izjavili, da so seznanjeni z vso dokumentacijo, vendar pa si mnenja zdravnikov razlagajo drugače kot tožnica ali zdravniki, ki jo poznajo in naj bi bili zato bolj empatični, kar je nesmiselno. Za delo čistilke ni zmožna kljub mnenju prof. A. A., da poteka z vozički za prevažanje pripomočkov. Čistilke delajo tudi na višini, dela ne opravljajo sede ampak stoje, zanj je značilna stalna in ponavljajoča se prisilna drža. Enako bizarno je pojasnilo izvedenca dne 25. 10. 2022, da diagnostika v zvezi z bruhanjem ni opravljena vendar meni, da pri delu čistilke, kjer je sanitarni kotiček tudi stvar dela, to ne predstavlja ovire.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ugoditvene I. točke izreka sodbe, s katero sta na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) kot nezakoniti odpravljeni izpodbijani zavrnilni upravni odločbi, ne izpodbija. Sodba v tem delu je že pravnomočna! Zoper preostali del sodbe pa pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na njeno pravilnost in zakonitost. Ugoditveni del sodbe o priznani novi pravici na podlagi preostale delovne zmožnosti zaradi dodatnih stvarnih razbremenitev od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2021 dalje (II. tč. izreka) ter odreditev, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila odločil toženec v 30-ih dneh po pravnomočnosti sodbe (III. tč.), je izdan ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V tem obsegu ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, kot bo utemeljeno v nadaljevanju. Slednje velja tudi glede zavrnjene razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, vključno s stroškovnim izrekom sodbe.

**K očitanim procesnim kršitvam**

5. V postopku ni prišlo do kršitve 6. odst. 72. člena v zvezi s 4. odst. 247. člena ZPP, ker je sodišče predlog za izločitev specialistov psihiatrije in ortopedije iz izvedenskega organa, podan šele v pripombah zoper pisno izvedensko mnenje dne 24. 3. 2022, zakonito zavrglo. Nobenega dvoma ni, da je bila tožnica s sestavo Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. Univerze v C. (Fakultetna komisija) z dne 6. 1. 2022 (list. 24) seznanjena preko pooblaščene odvetniške družbe in pozvana, da sodišče v treh dneh pisno obvesti, v kolikor se s sestavo ne strinja (list. 25).

V zvezi navedenim pozivom je tožnica sodišče po pooblaščencih v odrejenem roku obvestila le, da se ne strinja s postavitvijo izvedenca prof. dr. A. A., ki da je že sodeloval v njeni zadevi opr. št. III Ps 389/2015 z dne 25. 3. 2016, medtem ko na člana Fakultetne komisije prof. dr. D. D. in prof. dr. E. E. pripomb ni imela. Prav slednje pa je edino bistveno za zakonito zavrženje predloga za njuno izločitev, vloženega po že izdelanem pisnem izvedenskem mnenju z dne 3. 3. 2022 (list. 32-45) očitno le zato, ker za tožnico ni bilo v celoti ugodno. Bistveno pravilnih dejanskih in procesnopravnih razlogov od 7. do vključno 10. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe, pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

6. Enako velja glede neutemeljenega vztrajanja pritožnice pri predlagani izločitvi prof. dr. A. A., ker je kot specialist medicine dela tožničino invalidnost in preostalo delovno zmožnost ocenjeval v enem od prejšnjih, pravnomočno zaključenih sodnih postopkov. Slednje zagotovo ne predstavlja izločitvenega razloga iz 5. tč. 70. člena ZPP, niti odklonitvenega razloga iz 6. tč. 70. člena ZPP kot je v dejanskem in pravnem pogledu pravilno utemeljeno v 11. do vključno 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, s katero se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Poudarja le, da vrednostni pritožbeni očitki, o neprofesionalnosti, pristranskosti, posmehljivem, domnevno žaljivem odnosu izvedenca in nekateri drugi, ne morejo biti uspešni.

7. Z zavrženjem predloga za izločitev specialista ortopeda ter psihiatrinje in zavrnjeno izločitvijo specialista medicine dela, prometa in športa iz Fakultetne komisije, ni prišlo do bistvenih kršitev določb ZPP. V okoliščinah obravnavanega primera posledično ni zatrjevane kršitve 22. člena Ustave RS4 (Ustava) o enakem varstvu pravic ali 25. člena Ustave o pravici do pravnega sredstva.

**Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v relevantnih določbah ZPIZ-2, ki jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje (15. tč. obrazložitve). Ker gre za spor o _novih pravicah_ iz invalidskega zavarovanja, je izhajalo iz 126. člena ZPIZ-2 po katerem na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti. Če v invalidnosti pride do sprememb, pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe. Spremembe lahko nastanejo v okviru iste kategorije ali v nastanku nove kategorije invalidnosti.

9. V skladu s 3. alinejo 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 se v III. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanca, ki več ni zmožen za delo v polnem delovnem času, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom najmanj 4 ure dnevno, oz. če je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Po 1. alineji 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 je v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovanca, če več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima preostale delovne zmožnosti.

10. Preostala delovna zmožnost se glede na 64. člen ZPIZ-2 ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije. Kot svoj poklic pa se po ZPIZ-2 šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela _**in vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje,**_ ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami (3. odst. 63. člena).

**Dejanske okoliščine, ugotovljene v sodnem postopku**

11. V sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije z dne 3. 3. 2022 (list. 32-45), ustnih izpovedih prof. dr. A. A. dne 25. 10. 2022 (list. 77-79), prof. dr. D. D. dne 6. 12. 2022 (list. 86-87) ter prof. dr. E. E. (list. 87-88) je tudi po oceni pritožbenega sodišča dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je pri tožnici izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja v okviru že priznane III. kategorije invalidnosti, zaradi česar so potrebne dodatne stvarne razbremenitve pri delu in ne popolna izguba delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo, kot vztraja v pritožbi.

12. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja v okviru iste kategorije invalidnosti je pravilno razsojeno, da so od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 4. 2021 dalje, poleg že priznanih omejitev potrebne dodatne razbremenitve dela v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, in sicer fizično lažje delo, brez dela na višini in nad globino, brez dela z nevarnimi orodji in stroji, ki bo dinamično, delno sede, stoje in z malo hoje, brez stalnih ponavljajočih se prisilnih drž ledvene hrbtenice, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg in sunkovitih gibov.

13. Iz dokazne ocene, sprejete v skladu z 8. členom ZPP, je med drugim mogoče povzeti, da gre pri tožnici za stanje po poškodbi na poti na delo dne 21. 5. 2009, ko je utrpela poškodbo glave z možganskim edemom, odprt zlom leve stegnenice, zlom spodnjega dela nadlahtnice, kompresivni zlom medenice brez dislokacije ter udarnino jeter. Leta 2017 je bil odstranjen osteosintetski material iz levega komolca, pooperativni poseg je bil brez posebnosti. Pri pregledu marca 2019 se je izkazalo, da je hodila po petah in prstih, groba moč obeh rok je bila primerna, simetrična, sfinkterske motnje je zanikala, predklon je izvedla minimalno, RTG ledvene in prsne hrbtenice pa je bil v mejah normale. Iz marca 2019 izhaja stanje po operativnem posegu zaradi stresne urinske inkontinence, iz avgusta 2021 pa prvi psihiatrični pregled v psihiatrični bolnišnici F. na katerem je bila vsestransko orientirana, jasne zavesti, rahlo tesnobna, vpeta v svoje težave, zaskrbljena, čustvovanje disforično, suicidalna pa ni bila. Klinični psiholog je leta 2020 sicer menil, da je pri tožnici prisotna kognitivna oškodovanost, vendar obsega zaradi tendence k agravaciji ni mogel določiti.

Sicer pa iz izvida osebnega pregleda na Fakultetni komisiji izhaja, da so bile ugotovljene bolečine v križu brez nevrološkega deficita, z nekoliko atipično bolečino, z nekoliko omejeno gibljivostjo levega komolca in brez simptomov duševne motnje, ki bi krnila tožničino delovno zmožnost. Ugotovljeno je bilo, da so kognitivne funkcije za preprosto delo, ki ne zahteva pomembnega psihičnega napora ustrezne, ob agravacijskih tendencah, navedenih že v psihološkem izvidu, ki so bile opažene tudi ob osebnem pregledu pa poudarjene rentne tendence.

14. Po pravni teoriji in sodni praksi invalidnost ni le medicinska, temveč tudi socialnopravna kategorija. Je kombinacija medicinskih in nemedicinskih meril. Ne predstavlja le seštevka posameznih diagnoz, temveč se v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter pravno definicijo invalidnosti, ocenjuje ob upoštevanju funkcionalnih sposobnosti za opravljanje določenega dela ali poklica v povezavi s spremembami v zdravstvenem stanju. Pritožničino sklicevanje na posamezne izvide in mnenja lečečih specialistov, ki ne predstavljajo ocen invalidnosti, ne more biti uspešno.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

15. Ker je ob ugotovljenem nadaljnjem obstoju III. kategorije invalidnosti zaradi poškodbe pri delu od 24. 3. 2021 tožnici od 1. 4. 2021 zakonito priznana pravica do dela z dodatnimi stvarnimi razbremenitvami in toženec zakonito zavezan, da odločbo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila izda v odrejenem roku, je potrebno pritožbo zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi II. in III. tč. izreka izpodbijane sodbe. Ob takšnem pritožbenem izidu, je potrebno potrditi tudi stroškovno V. tč. izreka prvostopenjske sodne odločbe.

16. Nadalje pritožba ne more biti uspešna niti zoper IV. tč. izreka prvostopenjske sodbe. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zakonito zavrnjen, saj ni izpolnjeno dejansko stanje iz 41. člena v zvezi s 1. alinejo 2. odst. 63. člena ZPIZ-2. 17. Ostala pritožbena izvajanja glede zatrjevane popolne nezmožnosti za vsako delo- vključno čistilke; nerazumevanje izjave, da je dovolj delala, kar je bila šala; kratki osebni pregledi in druga, za pritožbeno rešitev niso odločilna. V skladu s 360. členom ZPP se sodišče do njih posebej ni dolžno opredeljevati.

18. Glede na 165. člen v zvezi s 154. členom ZPP krije pritožnica sama svoje stroške pritožbe, kot je razvidno iz II. tč. izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami.