Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 9. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. septembra 2000
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep in sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 247/99 z dne 9. 11. 1999 se ne sprejme.
1.Z izpodbijano odločitvijo je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo revizijo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, s sodbo pa revizijo o glavni stvari kot neutemeljeno zavrnilo. Pritožnik zatrjuje kršitev pravice iz 49. člena Ustave v zvezi s 14. členom Ustave. Navaja, da ni imel enakih pogojev sodelovanja pri postopku izbire za strokovnega sodelavca v primerjavi s kandidatom, ki je bil izbran. Izbrani kandidat je bil priviligiran, ker je bil povabljen na razgovor, pritožnik pa te možnosti ni imel. Meni, da bi moral delodajalec na razgovor povabiti vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, saj bi le tako imeli enako pogoje za dostop do razpisanega delovnega mesta.
2.Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, da predlaga dokaze ter da se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke in do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pritožnik ne navaja.
3.Ustavna pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave (ki pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave na področju sodnega varstva pravic), bi bila prekršena tudi v primeru, če bi sodišče samovoljno odločilo drugače kot sicer redno odločajo sodišča v podobnih primerih. Tudi tega pritožnik ne zatrjuje, Ustavno sodišče samo pa ni ugotovilo, da bi sporna odločitev temeljila na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali da bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Vrhovno sodišče je v revizijski sodbi argumentirano utemeljilo svojo odločitev. Tudi po presoji Ustavnega sodišča določba 49. člena Ustave zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. Za presojo zakonitosti odločitve sodišč, kolikor te ne posegajo v človekove pravice, pa Ustavno sodišče ni pristojno.
4.Ker z izpodbijano sodbo očitno nista bili kršeni zatrjevani človekovi pravici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata:Milojka Modrijan