Jedro

Če Ustavno sodišče razveljavi zakon ali posamezne njegove določbe, se razveljavljeni zakon ne sme uporabljati v nepravnomočno končanih postopkih, začetih pred razveljavitvijo. Vrhovno sodišče je presodilo zakonitost odločitve v obravnavanem primeru glede na noveliran in z odločbo Ustavnega sodišča usklajen ZKZ. Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče, sklenjena med prodajalcem in kupcem, v odprtem roku za sprejem ponudba nadomesti pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo mora potencialni kupec poslati priporočeno s povratnico prodajalcu, če so za odobritev tega pravnega posla izpolnjeni drugi z ZKZ predpisani pogoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče ugodilo tožbi in na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 10.7.2001, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote K. z dne 12.6.2001; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka. S prvostopno odločbo je prvostopni upravni organ odobril pravni posel - kupoprodajno pogodbo, sklenjeno dne 28.3.2001 med R.K. kot prodajalcem in S.D. (v tem sporu prizadeta stranka) kot kupcem, katere predmet je bilo zemljišče parc. št. 132/2 vpisana v z.k. vložku št. 655 k.o. S. Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke odpravilo, ker je dvomilo v to, da bi S.D. pravočasno poslala sprejem ponudbe prodajalcu in prvostopnemu upravnemu organu, glede na to, da je bila pogodba med prodajalcem in S.D. sklenjena že 28.3.2001, S.D. pa je izjavo o sprejemu ponudbe na prvostopnem organu dala 4.4.2001. Pri tem je prvostopno sodišče ugotovilo, da sicer tudi kupec J.Z. sprejema ponudbe ni poslal prodajalcu, temveč le prvostopnemu organu, in to 3.4.2001. Vendar je sodišče prve stopnje ocenilo, da to dejstvo ni pravno pomembno za odločitev v obravnavanem primeru, saj je prvostopni organ vedel, da je tožnik ponudbo sprejel in bi moral prvostopni organ vsa nadaljnja ravnanja prilagoditi temu. Ker torej kupec-tožnik ni ravnal po 1. odstavku 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odl. US in 1/99), bi bilo treba ugotavljati, ali je S.D. ponudbo sprejela pravočasno in na način, predpisan z ZKZ, kar iz upravnih spisov ni razvidno. Prvostopni organ namreč ne bi smel odobriti pravnega posla, če kupec ni ravnal v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZKZ.

Zoper prvostopno sodbo je pritožbo vložila prizadeta stranka S.D., in sicer iz razloga bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo upravnega sodišča razveljavi ter vrne zadevo v ponovno obravnavo in postopek sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne. Prvostopna sodba je bila sprejeta na nejavni seji brez glavne obravnave. Že to je kršitev pravil postopka, zaradi katere je treba pritožbi ugoditi. Poleg tega je prvostopno sodišče na podlagi spisovnih podatkov, ki jih ni pravilno ocenilo, napravilo napačen sklep. Tako ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, kar je vplivalo na zakonitost odločbe. Že v upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik prodajalcu ni niti pisno niti po telefonu javil, da sprejema ponudbo, ki je bila pravilno objavljena na oglasni deski. Ni pa pravilen sklep iz tega, da to ni pravno relevantno. V skladu s 1. odstavkom 24. člena ZKZ pa je ravnala prizadeta stranka, saj je izjavo o sprejemu ponudbe poslala tako prodajalcu, kot tudi upravni enoti. Zato dvom sodišča prve stopnje v pravilnost njenega ravnanja ni utemeljen. Prvostopna sodba pa je v nasprotju sama s seboj. Najprej sodišče ugotavlja, da dejstvo, ko tožnik ni poslal pisne izjave prodajalcu, v konkretnem primeru ni relevantno, po drugi strani pa ugotavlja, da tožnik res ni ravnal v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZKZ, ko prodajalcu svoje izjave glede sprejema ponudbe ni poslal priporočeno. V odgovoru na tožbo je prodajalec v obravnavani zadevi izjavil, da je vse morebitne nejasnosti pripravljen pojasniti, s čemer je jasno dal vedeti, da naj sodišče razpiše obravnavo. Prav tako je prvostopno sodišče spregledalo, da obravnavana parcela leži v k.o. S., medtem ko je tožnik lastnik nepremičnin, ki ležijo v sosednji k.o., to je R. Torej že zaradi tega ne bi mogel imeti prednosti.

Pritožbo zoper prvostopno sodbo je vložil tudi prizadeta stranka R.K., vendar je bil pritožbeni postopek v zvezi z njegovo pritožbo ustavljen s sklepom prvostopnega sodišča, št. U 1500/2001-27 z dne 9.6.2003, ki je postal pravnomočen 2.7.2003. Tožena stranka, tožeča stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Pred odločitvijo prvostopnega sodišča je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-266/98 z dne 28.2.2002 (Uradni list RS, št. 27/02), razveljavilo poglavje "III. Promet s kmetijskimi zemljišči (členi 17 - 25) Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/86, 31/98 - odl. US in 1/99)". Ustavno sodišče RS je odločilo, da določbe 17. do 25. člena ZKZ/96 prenehajo veljati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije dne 28.3.2002. V enoletnem roku, to je 28.3.2003, niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, zato je 28.3.2003 celotno III. poglavje ZKZ s členi od 17 do vključno 25 nehalo veljati. Dne 17.4.2003 pa je začel veljati ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/2003). V 5. členu ZKZ-B pa je določeno, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključijo v skladu z ZKZ-B. Glede na določbe 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS, Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01) se razveljavljeni zakon ne sme uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavani zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, III. poglavje ZKZ/96 pa je bilo razveljavljeno, se za odločanje o pritožbi v tem upravnem sporu ne smejo uporabljati razveljavljene določbe ZKZ/96, na katerih nezakonito temelji odločitev prvostopnega sodišča, saj je bila izdana dne 24.4.2003, to je po začetku učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-266/98 z dne 28.2.2002, po kateri je razveljavitev ZKZ/96 začela učinkovati 28.3.2003. Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča v izpodbijani sodbi uporabljeno napačno materialno pravo, namreč ZKZ/96 namesto ZKZ-B. Ker pa so določbe o prometu s kmetijskimi zemljišči v ZKZ-B v veliki meri enake kot so bile razveljavljene določbe istega poglavja v ZKZ/96, je pritožbeno sodišče presojalo, ali je uporaba napačnega materialnega prava v obravnavanem primeru povzročila nepravilnost in nezakonitost odločitve.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalcem in prizadeto stranko za nakup kmetijskega zemljišča, pravilna in zakonita, glede na to, da je sporno, ali je prizadeta stranka pravilno sporočila sprejem ponudbe glede prodaje zemljišča podajalcu. Ni namreč izkazano, da bi mu sprejem ponudbe poslala s priporočeno pošiljko (s povratnico), izkazano pa je, da je njen mož s podajalcem sklenil kupoprodajno pogodbo za obravnavano zemljišče še v odprtem roku za sprejem ponudbe (torej v času, ko je bila ponudba nabita na oglasni deski upravne enote); izkazano je tudi, da je bila v odobritev predložena kupoprodajna pogodba na zahtevo upravne enote pred odobritvijo usklajena s sprejemom ponudbe, ki ga je dne 4.4.2001, torej med odprtim rokom za sprejem ponudbe, upravni enoti sporočila prizadeta stranka, in sicer tako, da se je kot kupec pravilno navedla prizadeta stranka, ne pa njen mož. Pri tem ni sporno, da tudi tožnik ni izkazal, da bi prodajalcu sporočil svoj sprejem ponudbe s priporočeno pošiljko, izkazano pa je, da je tudi tožnik sprejem ponudbe pravočasno (3.4.2001, torej med odprtim rokom za sprejem ponudbe) poslal upravni enoti. Glede na sporno vprašanje so bile torej za odločitev v tej stvari pred razveljavitvijo ZKZ/96 pravno pomembne določbe 1. odstavka 24. člena ZKZ/96, na katerih v obravnavanem primeru temeljijo odločitve obeh upravanih organov in prvostopnega sodišča, po razveljavitvi ZKZ/96 pa določbe 1. odstavka 21. člena ZKZ-B. V 1. odstavku 24. člena ZKZ/96 je bilo določeno, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano zemljišče, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje s priporočeno pošiljko prodajalcu in upravni enoti. V 1. odstavku 21. člena ZKZ-B pa je določeno, da mora vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti.

Po presoji pritožbenega sodišča sta navedeni določbi v bistvu enaki, razlika, ki je pomembna za obravnavani primer, je le v tem, da se po ZKZ-B zahteva, da potencialni kupec da pisno izjavo o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali jo neposredno vloži pri upravni enoti.

Ker v obravnavanem primeru glede na upravne in sodne spise ni sporno, da tožnik prodajalcu ni dal pisne izjave o sprejemu ponudbe niti priporočeno in še manj s povratnico, in tega ne zatrjuje niti v tožbi, tudi po presoji pritožbenega sodišča tudi po ZKZ-B ne bi mogel uspešno uveljavljati prednostne pravice pri nakupu kmetijskega zemljišča. Iz upravnih in sodnih spisov ni razvidno, da bi prizadeta stranka dala pisno izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu priporočeno s povratnico, temveč je razvidno, da je v odprtem roku za sprejem ponudbe sklenila kupoprodajno pogodbo, ki jo je predložila v odobritev prvostopnemu organu. Na predpisan način pa je o sprejemu ponudbe obvestila upravno enoto.

Glede na tako stanje stvari, bi bila odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita tudi po določbi 1. odstavka 21. člena ZKZ-B, če bi prvostopno sodišče pravilno presodilo, ali se sklenitev kupoprodajne pogodbe lahko šteje za sprejem ponudbe v smislu ZKZ. Pritožbeno sodišče namreč meni, da je v obravnavanem primeru sklenitev kupoprodajne pogodbe med prodajalcem in kupcem v odprtem roku za sprejem ponudbe ustrezno nadomestila pisno izjavo, podano priporočeno s povratnico, kar se zahteva po 1. odstavku 21. člena ZKZ-B. Na podlagi takega stališča je torej mogoče šteti, da je odločitev glede odobritve obravnavanega pravnega posla pravilna in zakonita tudi z vidika ZKZ-B. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. in 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS izpodbijano sodbo spremenilo in na podlagi 2. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo.