Jedro

Tožeča stranka zahteva s tožbo varstvo služnostne pravice do svetlobe, zraka, miru. Gre za negativno služnost. Tako posest služnostne pravice pa ima le tisti, ki je takšno služnost pridobil od služnostnega zavezanca, ne pa vsakdo, ki zatrjuje, da se mu z obstojem objekta odvzame svetloba, razgled ...

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev motenja posesti, vzpostavitev v prejšnje stanje in odstranitev objekta in za prepoved bodočih takšnih in podobnih posegov ter povrnitve stroškov. S sklepom pa je zaradi umika tudi ustavilo postopek zoper drugotoženo stranko. Tožnika sta tekom postopka navajala, da sta vse do 06.10.2002, ko je toženec postavil ob njuno steno približno 10 cm oddaljen nepremičen kovinski objekt, živela v mirni posesti svoje stanovanjske hiše. Ta kovinski objekt zastira oz. omejuje dostop dnevne svetlobe in zraka skozi okno spalnice. Poleg tega pa je namenjen za shranjevanje steklene embalaže, ki pri zlaganju, prelaganju, metanju in odvažanju povzroča hrup, ki ju moti od jutra do večera. Bližina tega kovinskega objekta do stene pa tudi onemogoča vzdrževalna dela na samem objektu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne gre za motenje, zato tožnika nimata varstva zaradi motenja posesti in je zahtevek zavrnilo, naložilo pa jima je tudi povrnitev stroškov postopka. Tožnika sta se zoper sklep pravočasno pritožila in v pritožbi uveljavljata pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje prezrlo pomembno dejstvo, da s tožbo zaradi motenja posesti zahtevata varstvo posesti kot gole oblasti nad stvarjo in ne posesti, ki temelji na pravici. Zahtevata varstvo posesti na svoji stanovanjski hiši in prostoru ob njej, kar je v naravi ozek pas dvorišča tožene stranke. Posest oz. dejanska oblast nad stvarjo pa se odraža v tem, da sta vsa leta nazaj s svojimi dejanji neposredno vplivala na zahodno steno svoje stanovanjske hiše in zemljišča ob njej, ga uporabljala ob večjih gradbenih delih, pri rednih vzdrževalnih delih zgradbe in ob drugih priložnostih ter nikoli nista zato prosila tožene stranke za dovoljenje. Tožena stranka je s postavitvijo kovinskega objekta tik ob steno stanovanjske hiše, kar je tudi priznala, posegla v dotedanji način izvajanja posesti in ji preprečila izvrševanje dejanske oblasti na tem delu svoje hiše in prostora ob njej. Pritožujeta pa se tudi glede odločitve o stroških postopka, saj je sodišče odločilo, da sta dolžna plačati pravdne stroške od izdaje sodbe dalje v 15. dneh, v tej zadevi pa je sodišče odločilo s sklepom in ne s sodbo, stroške pa sta dolžna poravnati le v primeru, da v pravdi ne bosta uspela in to šele po pravnomočnosti odločitve. Predlagata, da se pritožbi ugodi in da se izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka zahteva s tožbo varstvo služnostne pravice do svetlobe, zraka, miru in do uporabe tujega zemljišča za vzdrževanje lastne zgradbe. Gre za negativno služnost. Po Zakonu o temelju lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) je urejeno tudi varstvo služnostne pravice, saj III. odst. 70. čl. ZTLR določa, da ima posest stvarne služnosti kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Posest stvari pa ima vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Pritožbena izvajanja o tem, da imata tožnika posest stvari, kot sama navajata, kot gole oblasti nad stvarjo niso utemeljena, saj gre v tem primeru za posest pravice stvarne služnosti, to je pravice do svetlobe, zraka, miru. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje ni sporno in ga pritožnik s pritožbo tudi ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je sicer za zavrnitev zahtevka uporabilo nepravilne določbe ZTLR, saj ne gre za posest stvari, ampak posest služnostne pravice oz. negativne služnosti. Zato za to pravdo ni važno, ali je bila tožeča stranka v posesti spornega zemljišča, saj tega niti ni zatrjevala. Zatrjevala je, da je bilo to zemljišče pred posegom takšno, da iz njega niso izvirala motenja kot izvirajo sedaj. Imela je svetlobo, mir, dostop do svoje stene. Zato ne gre za posest stvari. Dejstvo, da je imel tožnik pred tem dejanjem toženca več svetlobe itd. še ne pomeni, da pa je bil tudi v posesti služnostne pravice. Takšno posest služnostne pravice ima le tisti, ki je drugemu prepovedal postaviti nek objekt, ta pa se je te prepovedi držal. S tem je prišel posestnik v posest te pravice. Za pridobitev posesti te stvarne služnosti ne zadošča le dejstvo, da pred prepovedjo te omejitve ni bilo. Stanje, ki ga je tožnik v tožbenih navedbah opisoval predstavlja imisijo, vendar pa bo moral tožnik varovati kolikor je prizadet v svoji lastninski pravici, to svojo pravico z drugo tožbo. Tudi tožnikove trditve o tem, da je lahko za vzdrževanje svoje hiše uporabljal ta del zemljišča ne pomenijo motenje posesti glede na to, ker tožnik v tožbenih navedbah ne zatrjuje, da je hotel ta del popraviti, pa tega zaradi objekta ni mogel. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu ni nudilo posestnega varstva. Ob pravilni uporabi materialnega prava, glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje in ob tem, da pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni našlo, je bilo potrebno pritožbo zoper sklep zavrniti kot neutemeljeno. Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko izpodbija stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje je res pomotoma navedlo v tem delu, kot da bi šlo za sodbo ne pa za sklep, vendar gre le za očitno pomoto, ki sama po sebi ne pomeni takšne kršitve, zaradi katere bi bilo potrebno izrek v tem delu razveljaviti. Tudi odločitev sodišča o tem, da je tožeča stranka dolžna povrniti stroške v 15. dneh ni nepravilna, saj gre za paricijski rok, ki ga mora sodišče v vsakem primeru določiti, gre za rok za izpolnitev te obveznosti, glede le-te pa je jasno, da jo je potrebno izpolniti le v primeru pravnomočnosti.