Jedro

Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.

Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je ugodilo ugovoru družbe in sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra družbe AAA d.o.o., iz Ljubljane z dne 30.12.2005 razveljavilo in postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica BB iz Ljubljane in uveljavljala kršitve določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba ni dovoljena.

Postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod je postopek, ki se začne po uradni dolžnosti (2. odstavek 9. člena ZSReg )in ne z vložitvijo predloga (1. odstavek 9. člena ZSReg). Po uradni dolžnosti pa registrsko sodišče odloči o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra, ko ugotovi, da je podan izbrisni razlog (1. odstavek 29. člena ZFPPod). O nastopu izbrisnega razloga oziroma okoliščinah iz 2. odstavka 25. člena ZFPPod pa sta dolžni sodišče obvestiti bodisi organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (glede nastopa izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod), oziroma organizacija, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa (o okoliščinah iz 2. odstavka 25. člena ZFPPod). Sodna praksa je krog upravičenih oseb, ki obveščajo sodišče o nastopu izbrisnega razloga oziroma okoliščinah iz 2. odstavka 25. člena ZFPPod razširila tudi na upnike. Ker pa gre za postopek voden po uradni dolžnosti in ne za predlagalni postopek, pa samo dejstvo, da je sodišče v teh postopkih obravnavalo obvestila upnikov in ugotavljalo ali so podani pogoji za začetek postopka izbrisa, s tem upniki še niso pridobili položaja upravičenih predlagateljev začetka postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPod.

Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe AAA d.o.o. Lj., iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.

V obravnavani zadevi je registrsko sodišče potem, ko je od upnika prejelo obvestilo o nastopu izbrisnega razloga po predpisani domnevi v 2. odstavku v zvezi z 2. točko 1. odstavka 25. člena ZFPPod, da dolžnik neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ni opravljal izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, s sklepom opr. št. Srg 2005/13297-4 z dne 30.12.2005 začelo po uradni dolžnosti zoper omenjeno družbo postopek izbrisa brez likvidacije. Po vloženem ugovoru družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa je registrsko sodišče ugovoru ugodilo, sklep o začetku postopka izbrisa razveljavilo in postopek ustavilo skladno s 3. točko 2. odstavka 31. člena ZFPPod.

Po 28. členu ZFPPod se za postopek odločanja o izbrisu iz sodnega registra po ZFPPod uporabljajo določbe ZSReg, če ni v ZFPPod drugače določeno. Položaj pritožnika kot upnika v izbrisnem postopku je zato sodišče druge stopnje najprej presojalo v okviru pravil predpisanih v 30. in 34. členu ZFPPod, ki določa krog oseb, ki lahko vložijo ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa oziroma pritožbo proti sklepu o izbrisu. Zaradi navedenih (posebnih) določb, ki dajeta procesno legitimacijo, upniku ni treba posebej izkazovati, da utegne biti z izbrisom družbe iz sodnega registra prizadet njihov pravni interes (primerjaj 1. odstavek 17. člena ZSReg). Vendar pa jim daje zakon procesno legitimacijo le tedaj, da bi bodisi z ugovorom ali pa s pritožbo dosegli razveljavitev sklepa o začetku postopka oziroma sklepa o izbrisu (3. točka 2. odstavka 31. člena in 3. odstavka 34. člena ZFPPod). Namen omenjenih pravnih sredstev (ugovora oziroma pritožbe upnika) je torej v razveljavitvi začetega postopka izbrisa in ohranjanju pravnega položaja družbe kot doslej.

Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Pritožnik ni konkretizirano navedel, v čem naj bi bil z izpodbijanim sklepom prizadet njegov pravni interes. Z oblikovanim stališčem, da gospodarska družba izkazuje pogoje za izbris iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod pa ne more izkazovati svojega pravnega interesa v izbrisnem postopku. V ugovornem postopku so bili namreč izčrpani razlogi o obstoju premoženja družbe, s tem pa je bilo ugotovljeno, da niso bili podani pogoji za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra.

Drugih pravno pomembnih dejstev, katere bi moralo sodišče druge stopnje presojati, da bi lahko ugotovilo ali ima pritožnik pravni interes za vložitev pritožbe v smislu 1. odstavka 36. člena ZSReg v zvezi s 28. členom ZFPPod, pritožnik ni navedel. Zato je sodišče druge stopnje, ker tega ni storilo že registrsko sodišče zavrglo pritožbo upnika kot nedovoljeno (1. točka 39. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod).