Jedro

Če ni prišlo do zatrjevanega ravnanja prevare - zamolčanje dejstev, tožeča stranka ni mogla biti v zmoti, glede teh dejstev.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje (1. in 3. točka izreka) potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: Poroštvena pogodba, katero sta sklenili pravdni stranki dne 6.8.1996 kot zavarovanje posojila tožene stranke do podjetja JIM d.o.o. v višini 168.130 DEM oziroma 15.000.000,00 SIT s pp je neveljavna, ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti bianco menico ter tri akceptne naloge s pooblastilom za njihovo izpolnitev v breme sredstev poroka, kar je bilo izročeno na podlagi poroštvene pogodbe z dne 6.8.1996, vse v 15 dneh pod izvršbo, se zavrne.

2. Ugovoru tožene stranke z dne 19.12.1997 se ugodi in se sklep tega sodišča opr. št. VIII Pg 487/97 z dne 10.12.1997 razveljavi ter se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 8.12.1997 zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 152.700,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 7.5.1998 do plačila, vse v roku 8 dni." Zoper sodbo (1. in 3. točka izreka) se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Odločitev sodišča je v nasprotju z listinami. Ni namreč nedvomno, da so bile podpisane vse ostale poroštvene pogodbe z drugimi poroki, saj je tožena stranka predložila le fotokopije. Kljub zahtevi tožeče stranke ni bil predložen original pogodbe s podjetjem A d.o.o. Dejansko navedeno podjetje poroštvene pogodbe ni podpisalo, niti ni izročilo toženi stranki akceptnih nalogov in menice, zato so zaključki sodišča glede tega nepravilni. Dejstvo je, da tožeča stranka brez drugih soporokov, sama ne bi prevzela poroštva za kredit, ki ga je tožena stranka dala podjetju J d.o.o. Ob upoštevanju dejstva, da poroštvena pogodba s podjetjem A d.o.o. sploh ni bila sklenjena je bila tožeča stranka zapeljana v zmoto, ko ji je tožena stranka zatrjevala, da so podpisali poroštvene pogodbe vsi poroki, navedeni v kreditni pogodbi. Navedene okoliščine bi lahko potrdile priče, katerih zaslišanje je predlagala ter poizvedbe pri UNZ Kranj, tega pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. Da ni bila sklenjena poroštvena pogodba s podjetjem A d.o.o. izhaja tudi iz tožbe družbe R d.o.o. proti tožeči stranki in podjetju A d.o.o., ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. Pg 353/98. Ta dokaz je tožeča stranka priložila šele po zaključku glavne obravnave, ker pred tem ni vedela zanj.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od v pritožbi očitanih kršitev. Na podlagi navedb, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji in v tem postopku izvedenih dokazov je sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Nesporno je, da je tožena stranka s podjetjem J d.o.o. sklenila pogodbo o kratkoročnem kreditu št. 9991947 z dne 6.8.1996, na podlagi katere je slednji kot kreditojemalec prejel od tožene stranke kot kreditodajalca kredit v višini tolarske protivrednosti 168.113,00 DEM. V 5. členu navedene pogodbe je pod točko c) določeno, da se kredit dodatno zavaruje z: - osebnim poroštvom direktorja podjetja, - poroštvom podjetja P d.o.o., - poroštvom podjetja R d.o.o., - poroštvom podjetja A d.o.o..

Dejstvo je tudi, da je tožena stranka, ki je navedena v 2. alinei navedenega člena, istega dne sklenila poroštveno pogodbo s toženo stranko, na podlagi katere se je kot porok zavezala plačati obveznosti kreditojemalca. Tožeča stranka je trdila, da je bila v zmoti o tem, da je tožena stranka sklenila poroštvene pogodbe tudi s preostalimi poroki, ki so navedeni v pogodbi o kratkoročnem kreditu (5. člen). To zmoto pa je povzročila tožena stranka, ker ji je zamolčala dejstvo, da z drugimi poroki ni uredila poroštvenih razmerij. Zaradi te prevare tožeča stranka zahteva razveljavitev svoje poroštvene pogodbe, saj le-te ne bi sklenila, če bi vedela, da je ona edini porok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka glede tega ni mogla biti v zmoti, saj je tožena stranka z ničemer ni prevarala. Ugotovljeno je namreč bilo, da je tožena stranka dejansko sklenila poroštvene pogodbe prav z vsemi, ki so navedeni v 5. členu pogodbe. To je ugotovilo na podlagi pravilne ocene fotokopij poroštvenih pogodb, ki se nanašajo na podjetje R d.o.o., (B1), podjetje A d.o.o. (B2) obe z dne 6.8.1996 ter poroštvene izjave M. P. Iz njih je razvidno, da je tožena stranka z navedenimi podjetji istega dne (6.8.1996) sklenila poroštvene pogodbe z enako vsebino, kot jo je sklenila s tožečo stranko, prav tako pa je razvidno, da so vse podpisane s strani obeh pogodbenih strank, kar priča o njihovi sklenitvi. Zato zaključki sodišča prve stopnje o tem niso protispisni. Dejstvo, da so pogodbe predložene v fotokopiji v ničemer ne zmanjšuje njihove dokazne moči, saj je iz njih razvidna vsebina pogodb in podpisi. Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni izrecno oporekala, da fotokopije ne ustrezajo originalu. To je prvič navedla šele v pritožbi, zaradi česar ta navedba ni upoštevna, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 496a člena ZPP).

Dejstvo, ali so preostali poroki izpolnili pogodbene obveznosti iz poroštvenih pogodb in izročili toženi stranki bianco menico in akceptne naloge ni relevantno, saj nima neposredne zveze z zatrjevano prevaro torej, da pogodbe sploh niso bile sklenjene. Pri tem pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje glede tega v obrazložitvi izpodbijane sodbe in se na njih sklicuje. V zvezi s tem so tudi neupoštevne pritožbene navedbe, da bi moralo o teh dejstvih sodišče izvajati dokaze. Tudi dejstvo, da podjetje A d.o.o. izpodbija veljavnost svoje poroštvene pogodbe nima nobene zveze z zatrjevano prevaro. Do te okoliščine je namreč prišlo šele po tem, ko so že bile sklenjene vse poroštvene pogodbe. Zato tožena stranka ob sklenitvi poroštvene pogodbe s tožečo stranko njej tega ni mogla prikriti. Ker ta okoliščina ni bistvena je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo izvedbo dokazov o tem. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, saj niso izkazani pogoji iz 1. odst. 65. člena ZOR v zvezi s 111. členom ZOR za razveljavitev pogodbe.

Zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni našlo pritožbeno sodišče tudi ni našlo drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP).