Jedro

Sodišče je moralo preložiti dva naroka za glavno obravnavo in priči prisilno privesti na narok, v povezavi s tem pa so strankama nastali stroški, ki jima jih morata priči povrniti.

Zbiranje in pošiljanje dokazil sodišču za pritožnico lahko predstavlja določen napor, ni pa pritožnica izkazala, da dokazil ni bila zmožna posredovati sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točkah I in II izreka pričama A. A. in B. B. naložilo, da povrneta prvi tožeči stranki in toženi stranki stroške, ki so nastali iz naslova njune prisilne privedbe (A. A. znesek 41,36 EUR, B. B. pa znesek 42,68 EUR). Naložilo jima je tudi, da nerazdelno povrneta prvi tožeči stranki separatne stroške v znesku 689,54 EUR, toženi stranki pa separatne stroške v znesku 683,20 EUR, obema v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila (točka III in IV izreka sklepa).

2. Zoper ta sklep sta se pritožili priči A. A. in B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da obe priči oprosti plačila kakršnihkoli stroškov, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sta svoj izostanek z narokov oba obakrat opravičila, kar ugotovi celo sodišče samo. Priča C. C. je zaradi psihičnih težav že približno dve leti v bolniškem staležu in večkrat hospitalizirana. Že opravičilo je zanjo hud napor, kaj šele zbiranje potrdil. Priča B. B. je bil konec leta 2020 približno tri mesece v Srbiji, v začetku leta 2021 pa 3,5 mesece v Nemčiji. S statusom študenta je občasno delal na črno, potoval je s posredniki za delo ali prijatelji. Tako sodišču ne more posredovati potrdil, kje je kdaj bil. Obe priči sta se torej opravičili in sicer pravočasno. Zato je neutemeljen zaključek sodišča, da naj bi ravnala neskrbno. Glede na opisane okoliščine sta naredila vse, kar je bilo možno. Pritožbo vlagata tudi glede same višine izrečenih kazni. Priča A. A. prejema le dohodek iz nadomestila invalidnosti približno 220,00 EUR in bolniško nadomestilo približno 320,00 EUR. B. B. nima nobenih rednih prihodkov, ima status študenta, razen denarja, ki ga občasno prejema za priložnostna dela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Res je, kar navajata pritožnika, da sta sodišču za odsotnost z narokov poslala opravičilo z navedbo razloga za odsotnost z narokov, kar navaja tudi sodišče prve stopnje v razlogih sklepa. Nista pa sodišču predložila ustreznih dokazil, s katerimi bi navedene razloge tudi izkazala. Zato je sodišče prve stopnje moralo preložiti dva naroka za glavno obravnavo in priči prisilno privesti na narok, v povezavi s tem pa so strankama nastali stroški, ki jima jih morata priči povrniti (1. in 4. odst. 241. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP1). Pritožnika neutemeljeno navajata, da dokazil nista mogla predložiti. Priča A. A. je v svojem opravičilu z dne 30.11.2020 (list. št. 219 spisa) navedla, da lahko s sinom naknadno predložita ustrezna dokazila (odločbo ZZZS za njo, da je v bolniškem staležu, in dokazila za sina, da je v Srbiji), pa nato tega nobena od prič ni storila. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da priči nista izkazali opravičljivih razlogov za izostanek z narokov. Navedba priče B. B., da je v tujini delal na črno, je nedovoljena pritožbena novota, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi tudi v takšnem primeru priča lahko predložila kakšen dokaz o svojem nahajanju v tujini. Tudi priča A. A. bi sodišču lahko poslala tudi dokazila, saj če je bila sposobna napisati opravičilo, bi lahko predložila tudi dokazila. V opravičilu z dne 30.11.2020 se priča A. A. ni sklicevala na svojo zdravstveno nezmožnost predložiti dokazila, temveč na nedelovanje fotokopirnih strojev. Zato njene pritožbene navedbe niso prepričljive. Pritožbeno sodišče verjame, da zbiranje in pošiljanje dokazil sodišču za pritožnico lahko predstavlja določen napor, ni pa pritožnica izkazala, da dokazil ni bila zmožna posredovati sodišču. Tudi zatrjevano slabo finančno stanje pritožnikov (tudi to sicer ni izkazano) ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je pričama po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno naložilo, da prvemu tožniku in tožencu povrneta stroške, ki so nastali s prisilno privedbo prič na sodišče in neupravičenim izostankom prič z dveh narokov.

5. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo obeh prič zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami