Jedro

-Pravnomočnost in arhiviranost zadeve I/97 glede na naravo izvršilnega postopka ne moreta biti oviri, da sodišče ne bi moglo pozneje odločati o ugovoru po izteku roka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in odločilo, da ostane sklep o izvršbi opr. št. I 97/00969 z dne 2.10.1998 v celoti v veljavi. V 2. točki izreka je zakonito zastopnico upnice napotilo, da eventualni zahtevek za povišanje preživnine uveljavlja v rednem pravdnem postopku, v 3. točki pa ugotovilo, da je dolžnik zahtevek za znižanje preživnine z vlogo z dne 2.4.1999 umaknil. Proti 1. točki citiranega sklepa se je pritožil dolžnik laično in brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se je na sklep št. I/9700969 pritožil dne 22.1.1998 in prejel odgovor dne 25.2.1998. V tem času je bilo nakazano po nakaznici teh 20.000,00 SIT, ker je pač smatral, da mora redno nakazovati preživnino in takrat še ni vedel, kakšen bo odgovor sodišča. Tako so opravili izvršbo pri njegovem nadomestilu za mesec februar 1998 in še sam je nakazal denar po nakaznici. O plačilu 10.000,00 SIT je ga. S. lastnoročno napisala prejem denarja, zato ne ve, zakaj sedaj o tem nič ne ve. Razlika, ki še ostaja, je nastala pri ZPIZ-u. Ne ve, zakaj prihaja do razlik, saj preživnino nakazujejo po odločbah. Sklep I 98/00976 je v veljavi od 1.11.1998 do 31.10.1999 in na tega ni imel pripomb, vse skozi pa se pritožuje zaradi prejšnjega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Že sam dolžnik v pritožbi, čeprav uvodoma izrecno navaja, da "se pritožuje na sklep št. I 98/00976 z dne 25.5.1999", pove, da na ta sklep nima pripomb. Predmet sicer zgolj formalno izpodbijanega sklepa je zavarovanje preživninskega zahtevka za čas od 1.11.1998 do 31.10.1999. Glede te izvršbe dolžnik v dosedanjih vlogah, zlasti tisti z dne 5.1.1999, kakšnih ugovornih razlogov ni uveljavljal. Navedeno vlogo, ki jo je očitno štelo za ugovor po izteku roka, je sodišče prve stopnje v tej zadevi tako moralo obravnavati iz povsem formalnih razlogov, saj je dolžnik tako v ugovoru kot v pritožbi izrecno navajal tudi opravilno številko predmetne zadeve. Ker pa se, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, njegova zatrjevanja, da je plačal preživnino v znesku 10.000,00 SIT za mesec december 1996 in znesek 20.000,00 SIT za mesec februar 1998, ne nanašajo na obravnavano izvršilno zadevo, je bil njegov ugovor v tem postopku pravilno zavrnjen kot neutemeljen. Vprašanje pa je, ali navedb o plačilih, ki se očitno nanašajo na preživninske obroke, za katere je bila izvršba dovoljena že v izvršilni zadevi opr.

št. I 97/00969, vendarle ne bi moralo sodišče prve stopnje kot ugovornih navedb obravnavati v tisti izvršilni zadevi.

Pri tem velja zlasti opozoriti, da je dolžnik tako na vlogi z dne 5.1.1998 kot na obravnavani pritožbi navedel tudi opr.

št. I 97/00969, v pritožbi pa celo zapisal, da se ves čas pritožuje zaradi prejšnjega sklepa. Pravnomočnost in arhiviranost zadeve I 97/00969, na kateri se sklicuje prvostopno sodišče, glede na naravo izvršilnega postopka ne moreta biti oviri, da sodišče ne bi moglo pozneje odločati o ugovoru po izteku roku. Presoji sodišča prve stopnje je tako prepuščeno, ali bo navedbe iz vloge z dne 5.1.1999 o plačilu 10.000,00 SIT z mesec december 1996 in 20.000,00 SIT za mesec februar 1998 v zadevi I 97/00969 morebiti obravnavalo kot ugovor po 56. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Podlaga za odločitev pritožbenega sodišča, ki je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, je določilo 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi z 15. členom ZIZ.