Jedro

Mesečni dohodek prosilca je presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki je v času odločanja organa za BPP znašal 461,22 EUR). Takšno dejansko stanje pa je narekovalo odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP, tudi če je bila prošnja vložena za nujno BPP. S sprejeto odločitvijo organ za BPP ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.

Tožnik ni izkazal, da bi mu bila s pravnomočno odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost, zato lahko tudi sam zastopa svoje pravice in koristi pred organi in sodišči v RS. Iz vložene tožbe pa ne izhaja, da bi obstajal dvom, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, v zvezi s sporno odločitvijo.

Organ za BPP ni kršil pravil upravnega postopka, ker je upošteval procesna dejanja, ki jih je opravil sam tožnik, sodišče pa v postopku v upravnem sporu ni postopalo po drugem odstavku 81. člena ZPP oziroma ugotavlja, da ni pogojev za postavitev začasnega zastopnika po šestem odstavku 82. člena ZPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah opr. št. I 307/2010 in za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o umiku pritožbe zoper sklep o prekinitvi v navedenem izvršilnem postopku. Citira 10., 11., 12., 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 do 23/08) in ugotavlja, da je tožnik v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje iz naslova pokojninskih prejemkov skupno prejel 2.471,49 EUR, medtem ko drugih dohodkov ni imel. Organ za BPP je tožnika štel kot samsko osebo v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZBPP. Organ za BPP tako ugotavlja, da je tožnikov povprečni mesečni dohodek v tem trimesečju znašal 823,83 EUR in je tako presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 22. členu ZSV in trenutno znaša 230,61 EUR, dvakratnik torej 461,22 EUR, pri čemer je mišljen neto znesek. To pomeni, da tožnik ni upravičen do BPP. Glede na to, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega mejni znesek za odobritev BPP, se organ za BPP ni spuščal v presojo višine njegovega premoženja. Tožnik v svoji prošnji smiselno uveljavlja tudi dodelitev izjemne oblike BPP skladno z 22. členom ZBPP, vendar organ za BPP ocenjuje, da zakonski pogoji po 22. členu ZBPP na dodelitev izjemne BPP niso izpolnjeni. Tožnik namreč ni izkazal družinskih razmer, zdravstvenega stanja ali izrednih finančnih obveznosti, ki bi ga bremenile ali drugih razlogov, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati in se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti. Ker je tožnikova prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, je organ za BPP skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2. Tožnik v tožbi navaja, da mu organ za BPP brez upoštevanja materialnih predpisov in Ustave RS ter z ignoranco njegove procesne in finančne nesposobnosti zavrača odobritev nujne BPP. Poudarja, da je svoji prošnji za dodelitev nujne BPP priložil vsa dokazila, ki jih predvidevata 35. in 36. člen ZBPP ter celo zadnje sodno izvedeniško psihiatrično mnenje, iz katerega je nesporno vidno, da sam ni sposoben pred organi in sodišči RS zastopati svojih pravic in koristi. Po navedenem oziroma ob ignoranci in celo zlorabi njegove procesne nesposobnosti meni, da je izpodbijana odločba absolutno nezakonita in celo nična, saj je zaradi navedene ignorance in zlorabe obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopkovnih pravil iz 2., 3. in 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in z napačno uporabo določb ZBPP ter kaznivimi dejanji kršitve enakih možnosti. Zato pravdno nesposobni tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP. Podrejeno pa predlaga, da mu sodišče zaradi procesne in pravdne nesposobnosti v skladu z določbami 80. in 81. člena ZPP dodeli začasnega zastopnika – odvetnika, ki bo strokovno popravil predmetno tožbo in ga v zadevi tudi zastopal do izčrpanja rednih in izrednih pravnih sredstev. Poudarja tudi, da poleg vedno hujšega psihičnega nasilja trpi tudi vedno hujše premoženjsko in finančno nasilje. Za socialno varnost pa mu država pusti le dobrih 500,00 EUR mesečno. Želel bi, da sodišče ravna enako, kot je ravnalo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi opr. št. P 2635/2008-II.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno odločil, ko je tožnikovo tožbo za dodelitev BPP zavrnil, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev glede na svoj finančni položaj.

6. Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje v prej navedenem smislu ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (drugi odstavek).

7. Ugotovitvam organa za BPP, da je njegov mesečni dohodek v relevantnem obdobju po podatkih ZPIZ znašal 823,83 EUR, tožnik v tožbi ne ugovarja. Pravilna je torej ugotovitev (izhaja iz podatkov v spisu), da je mesečni dohodek prosilca presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki je v času odločanja organa za BPP znašal 461,22 EUR). Takšno dejansko stanje pa je narekovalo odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP, tudi če je bila prošnja vložena za nujno BPP.

8. Po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da je odločitev napačna, ker je prosil za nujno BPP, ki se po 36. členu ZBPP dodeli, če je to potrebno, ker bi prosilec sicer zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zato izgubil pravico opraviti to dejanje, in se dodeli ne glede na zakonske določbe o pogojih in postopku za odobritev BPP. V primeru odobritve nujne brezplačne pravne pomoči mora namreč prosilec takoj ali najpozneje v 8 dneh od odobritve izkazati vse zahtevane pogoje. Če se izkaže, da odobritev ni bila utemeljena, se uporabijo določbe o neupravičeno prejeti BPP (tretji in četrti odstavek 36. člena ZBPP). Ker je organ za BPP na podlagi razpoložljivih podatkov že ob vložitvi prošnje lahko ugotovil, da tožnik glede na višino svojih dohodkov ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP, bi bilo povsem nelogično, da bi njegovi prošnji ugodil in bi mu odobril BPP, ki bi jo tožnik nato moral vrniti. S sprejeto odločitvijo organ za BPP ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP.

9. Sodišče tudi ne more slediti tožnikovemu ugovoru, da ne more sam pred organi in sodišči v RS zastopati svojih pravic in koristi. Tožnik namreč ni izkazal, da bi mu bila poslovna sposobnost s pravnomočno odločbo sodišča odvzeta. To tudi ne izhaja iz podatkov upravnega spisa. Iz vložene tožbe pa sodišče ne dvomi, da tožnik ni sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v zvezi s sporno odločitvijo (to so okoliščine, ki po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku utemeljujejo odvzem poslovne sposobnosti). Zato je sodišče presodilo, da organ za BPP ni kršil pravil upravnega postopka, ker je upošteval procesna dejanja, ki jih je opravil sam tožnik (4. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), sodišče pa v postopku v upravnem sporu ni postopalo po drugem odstavku 81. člena ZPP (zahtevalo od organa, pristojnega za socialne zadeve, da tožniku postavi skrbnika) oziroma ugotavlja, da ni pogojev za postavitev začasnega zastopnika po šestem odstavku 82. člena ZPP.

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.