Jedro

Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni zatrjeval, da naj bi poročilo oddal preko računovodskega servisa, ampak naj bi to storil s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Sodišče pa se tudi ne strinja z drugostopenjskim organom, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na telefonski razgovor z delavcem pri prvostopenjskem organu, ki naj bi mu zagotovil, da bo vloga, oddana brez datuma izpolnitve, izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Navedene navedbe bi bilo treba preveriti in če bi se ugotovilo, da so resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati nepravilne oddaje vloge, ne samo zato, kar običajna stranka zaupa nasvetu upravnega organa, ki odloča v zadevi, pač pa tudi zato, ker iz izrecne zakonske določbe 34. člena ZKme-1 izhaja, da lahko organ stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti tudi po telefonu ali na drug primeren način.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33114-94/2011/25 z dne 22. 8. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe, izdane na podlagi tretjega odstavka 127. a) člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 (Uradni list RS št. 28/11 in naslednji, v nadaljevanju Uredba), odločila, da mora tožnik vrniti del sredstev, ki jih je prejel na podlagi njene odločbe št. 33114-94/2011/9 z dne 9. 12. 2011 v višini 1.120,00 EUR, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa se začnejo obračunavati zakonske zamudne obrestmi (2. točka izreka). V 3. točki izreka je navedla številko računa, na katerega mora tožnik plačati sredstva, s 4. točko izreka je odločila, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in s 5. točko, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik 12. 7. 2011 vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa "pomoč mladim prevzemnikom kmetij" (v nadaljevanju Ukrep 112), ki so bila razpisana z Javnim razpisom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij (Uradni list RS št. 47/11, v nadaljevanju Javni razpis). Sredstva iz Ukrepa 112 so bila tožniku odobrena po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi in Javnem razpisu. Agencija je ugotovila, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za dodelitev sredstev, zato mu je 9. 12. 2011 izdala odločbo o pravici do sredstev, s katero mu je odobrila sredstva v višini 22.400,00 EUR, ki so bila tožniku izplačana 25. 1. 2012. Agencija ugotavlja, da tožnik do 31. 3. 2016 ni oddal poročila o doseganju ciljev, zato ga je 21. 4. 2016 pozvala, naj v roku 8 dni od vročitve poziva odda letno poročilo preko spletne aplikacije "Program razvoja podeželja - izplačila/poročila za leto 2015". Poziv je bil tožniku vročen 28. 4. 2016, tožnik pa v predpisanem roku poročila ni oddal, s čimer ni izpolnil obveznosti poročanja 5 obračunskih let od izplačila, kar določa 4. točka tretjega odstavka 13. člena Uredbe, zato Agencija v skladu s tretjim odstavkom 127. a) člena Uredbe zahteva vrnitev 5 % izplačanih sredstev.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. V obrazložitvi glede tožnikove pritožbene navedbe, da je izpolnil obveznost tako, da je zahtevano poročilo posredoval računovodskemu servisu, drugostopenjski organ odgovarja, da je odnos med pristojnim računovodskim servisom in pritožnikom njuno medsebojno razmerje, v katerega organ ne sme posegati, zato je ta tožnikov ugovor brezpredmeten. Iz vpogleda v dokumente pa je ugotovljeno, da poročilo za leto 2015 v aplikaciji "Program razvoja podeželja - Izplačila" ni bilo oddano. V zvezi s tožnikovim sklicevanjem na telefonski pogovor z uradno osebo, zaposleno pri Agenciji, pa drugostopni organ pojasnjuje, da se tožnik nanj v pritožbenem postopku ne more uspešno sklicevati, saj je dolžnost upravnega organa odločati na podlagi predpisov, ne pa na podlagi morebitnih interpretacij posameznih uradnih oseb.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je svojo obveznost poročanja dosledno izpolnil, saj je po prejetju pozivov poskrbel za oddajo poročila, in sicer se je oglasil na kmetijsko-svetovalni službi, kjer mu je svetovalec zahtevane podatke vnesel v ustrezno aplikacijo. Zapletlo se je zgolj z datumom oddaje vloge, saj tega ni bilo mogoče vnesti, zato so po telefonskem pogovoru s predstavnikom Agencije poročilo oddali brez navedbe datuma izpolnitve. Dobili so zagotovilo, da bo taka oddaja izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan.

5. Poudarja, da je namen poročanja spremljanje rezultatov gospodarjenja v zvezi z izvedeno naložbo. Temu namenu je z enkratnim vnosom zahtevanih podatkov zadostil. Navaja, da je prejel dva poziva na poročanje, ki sta izgledala popolnoma identična, zato je mislil, da gre za napako toženke, ki je poslala dva enaka poziva. Sprašuje se, ali je prvostopenjski organ resnično izpolnil svojo obveznost pozivanja, kot je navedena v Javnem razpisu in določbah Uredbe. Meni, da je s tem, ko je poročal o rezultatih gospodarjenja v letu 2015, poskrbel, da je bil izpolnjen namen in zahteva iz Javnega razpisa ter izpolnil obveznost poročanja o doseganju ciljev. Navedeno pomeni, da je izpolnil vse obveznosti iz naslova ukrepa "Posodabljanja kmetijskih gospodarstev" in iz ukrepa "Pomoč mladim prevzemnikom kmetij". Zato je vračilo že izplačanih sredstev skladno s poslovnima načrtoma porabljenih sredstev neupravičeno. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da ni dolžan vrniti zahtevanih sredstev oz. podrejeno, naj vrne zadevo v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih, razvidnih iz izpodbijani odločbi. Predlaga zavrnitev tožbe.

7. Tožba je utemeljena.

8. Določba 121. člena Uredbe določa obveznosti upravičenca in končnega prejemnika sredstev. V četrtem odstavku določa, da mora končni prejemnik sredstev poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti pet obračunskih let od zadnjega izplačila sredstev. Poročati mora v skladu z določbami, opredeljenimi pri posameznem ukrepu. Obrazci za pripravo poročila se objavijo na spletni strani Agencije. Posledice neizpolnjevanja obveznosti iz naslova ukrepov 1. in 3. osi so določene v XXVI.a poglavju Uredbe. Tretji odstavek 127.a člena Uredbe določa, da končnemu prejemniku sredstev, ki v roku, določenem pri posameznem ukrepu iz te uredbe, ne poroča o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena te uredbe, Agencija izda poziv, v katerem mu določi dodatni rok za predložitev poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti. Če končni prejemnik sredstev v roku iz poziva ne predloži poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti pet odstotkov izplačanih sredstev.

9. Iz citiranih določb izhaja, da je pogoj za to, da se končnemu prejemniku sredstev naloži vrnitev petih odstotkov izplačanih sredstev, poziv Agencije, naj to poročilo predloži, v katerem mu določi dodaten rok. Da pa poziv doseže svoj namen, torej opozori končnega prejemnika sredstev na obveznost poročanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, mora biti jasen in nedvoumen. V zadevi je sporno, ali je bil poziv tožniku, za katerega ni sporno, da ga je prejel, saj temu ne ugovarja, tako jasen, da je lahko tožnik nedvoumno vedel, na kateri javni razpis se nanaša (tožnik je pridobil sredstva na podlagi večih razpisov) in kaj je njegova dolžnost. Tožnik namreč ugovarja, da so bili pozivi nejasni in da na njihovi podlagi ne vedel, na kateri javni razpis se nanašajo, predvsem pa ni bil opozorjen na dolžnost večkratnega poročanja istih podatkov, za vsak razpis posebej. Sodišče tožnikovih ugovorov glede nejasnosti poziva ne more preveriti, ker se ta ne nahaja v upravnem spisu, zato sprejema navedbe tožnika, da poziv ni bil jasen in nedvoumen in da posledično toženka ni pravilno izpolnila svoje obveznosti pozivanja, ki izhaja iz citiranega tretjega odstavka 127.a člen Uredbe. Zato tožnik tudi ne more trpeti posledic zaradi morebitnega nepravilnega poročanja.

10. Prav tako sodišče ne more preveriti tožbenega ugovora, da je tožnik po prejetju poziva obveznost poročanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti pravočasno izpolnil. Tožnik pa je že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedel, da je poročilo oddal preko kmetijsko svetovalne službe, kjer mu je svetovalec zahtevane podatke vnesel v ustrezno aplikacijo. Navedel je, da se je zapletlo zgolj pri vnosu datuma oddaje vloge, saj ga ni bilo možno vnesti, zato je po telefonskem razgovoru s predstavnikom upravnega organa poročilo oddal brez navedbe datuma izpolnitve. Dobil naj bi namreč zagotovilo, da bo taka oddaja izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Sodišče meni, da če bi bile navedene tožnikove navedbe resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati neizpolnitve obveznosti poročanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti in mu naložiti vrnitve petih odstotkov izplačanih sredstev. Da se vlagatelji, ki nimajo digitalnega potrdila, za pomoč pri vnosu lahko obrnejo na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ali Zavod za gozdove Slovenije ali druge pooblaščence, med katere spadajo tudi kmetijsko svetovalne službe, katerih naloga je med drugim tudi poučevati o predpisih in posledično pomagati pri izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz njih, izhaja iz javno objavljenih Uporabniških navodil za elektronski vnos poročil, ki jih je izdala Agencija z veljavnostjo od 12. 3. 2013. V poglavju 1.2 Registracija uporabnikov je posebej navedeno, da v kolikor vlagatelji nimajo digitalnega potrdila, naj se za pomoč pri vnosu poročila obrnejo na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ali Zavod za gozdove Slovenije ali druge pooblaščence. Glede na tožnikove navedbe tožniku ni mogoče očitati, da po prejemu poziva ni ravnal z običajno skrbnostjo in naredil vse, da bi obveznost izpolnil na pravilen način. Glede navedenih tožnikovih ugovorov odločba drugostopenjskega organa nima razlogov, vsebuje zgolj ugotovitev, da poročilo za leto 2015 v aplikaciji Program razvoja podeželja - izplačila vlagatelj, ni bilo oddano. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da je poročilo oddal s pomočjo kmetijsko svetovalne službe, drugostopenjska odločba prav tako nima razlogov. Iz nje izhaja zgolj, da posredovanje poročila računovodskemu servisu ne pomeni izpolnitve obveznosti in da je odnos med računovodskim servisom in tožnikom njuno medsebojno razmerje, v katerega se tekom upravnega postopka ne sme posegati. Takšno razlogovanje pa je sodišču nerazumljivo, saj tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni zatrjeval, da naj bi poročilo oddal preko računovodskega servisa, ampak naj bi to storil s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Sodišče pa se tudi ne strinja z drugostopenjskim organom, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na telefonski razgovor z delavcem pri prvostopenjskem organu, ki naj bi mu zagotovil, da bo vloga, oddana brez datuma izpolnitve, izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Navedene navedbe bi bilo treba preveriti in če bi se ugotovilo, da so resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati nepravilne oddaje vloge, ne samo zato, kar običajna stranka zaupa nasvetu upravnega organa, ki odloča v zadevi, pač pa tudi zato, ker iz izrecne zakonske določbe 34. člena ZKme-1 izhaja, da lahko organ stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti tudi po telefonu ali na drug primeren način. Iz navedene določbe je razvidno, da je ustno komuniciranje prvostopenjskega organa in stranke primeru predmetnega postopka običajno in celo predpisano, zato mu je potrebno dati poseben pomen.

11. Ker torej v obravnavnem primeru ni mogoče preveriti, ali je bil tožnik ustrezno in nedvoumno pozvan na izpolnitev obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena Uredbe in ker ni ugotovljeno resnično dejansko stanje glede tožnikovih navedb o pravočasni oddaji vloge, zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

12. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek, saj za odločanje o stvari podatki postopka niso dali zanesljive podlage. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti.

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel odvetnika, se mu na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).