Jedro

Sodišče je o stroških postopka odločilo skladno z določbo 158. člena ZPP ter upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko sta toženca izpolnila zahtevek, kar ni sporno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče pod točko I ustavilo postopek ter pod točko II. odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženca) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) v roku 8 dni pravdne stroške v višini 223,99 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper citirani sklep, le zoper točko II. izreka, vlagata pritožbo toženca. Ne soglašata, da sta dolžna trpeti stroške postopka vezane na izbiro odvetnika, ki ga je po lastni izbiri angažiral tožnik že v izvršilnem postopku, ki je bil vložen elektronsko. Zato ni potrebno nobeno pravno znanje, kaj šele pravosodni izpit. Zgolj osnovna funkcionalna pismenost ter znanje opravljanja s prijaznim uporabniškim vmesnikom, ki ga zmore prvo toženi brez večjih težav. Zato je bil angažma odvetnika, še zlasti, ker ima tožnik pravno službo, nepotreben. Toženki oporekata priznanje stroškov vložitve predloga za izvršbo kot potrebne stroške postopka v njuno breme. Nadalje oporekata stroške dopolnitve tožbe, ker je tudi ta postavka v domeni pravne službe. Dober gospodar po nepotrebnem ne povzroča stroškov škode sebe in drugim. Napačno je sodišče priznalo stroške vložitve predloga za izvršbo po tar. št. 27/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki pa se nanaša na postopke v zakonskih sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstva, za varstvo koristi otrok in ne za izvršilne zadeve. Nadalje je sodišče napačno priznalo stroške za dopolnitev tožbe po tar. št. 19/1. Ta določa nagrado za sestavo tožbe in ne za dopolnitev tožbe.

3. Tožnik v odgovoru na tožbo odgovarja na pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni preizkus zadeve, ki ga je sodišče druge stopnje opravilo po uradni dolžnosti (določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in v okviru pritožbene graje, je pokazal, da je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju o višini pravdnih stroškov, ki sta jih toženca dolžna povrniti tožniku, odločilo v celoti pravilno in zakonito. Sodišče je o stroških postopka odločilo skladno z določbo 158. člena ZPP1 ter upoštevalo, da je tožnik tožbo umaknil takoj, ko sta toženca izpolnila zahtevek, kar ni sporno.

6. Toženca izpodbijata odmero pravdnih stroškov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje z navedbo, da bi moral tožnik sam trpeti stroške vezane na izbiro odvetnika, ker za vložitev predloga za izvršbo naj ne bi bilo potrebno posebno pravno znanje, prav tako za dopolnitev tožbe. Sodišče ta pritožbeni očitek zavrača. ZPP določa, da se stranke v pravdnem postopku pred sodišči bodisi zastopajo same ali po pooblaščencih, ki si jih same izberejo. Tako iz teorije kot iz enotne sodne prakse izhaja, da ima stranka, ki nastopa v pravdnem postopku pravico do svobodne izbire odvetnika ter, da ta pravica vsebuje obveznost nasprotne stranke do povračila stroškov, ki s tako izbiro nastanejo, ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP. Ta pravica izhaja tudi iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva (določba 23. člena Ustave).

7. Tudi nadaljnji pritožbeni očitki o napačni odmeri pravdnih stroškov tožnika niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločitvijo pod točko II. sklepa odločilo o pravdnih stroških, ki sta jih dolžna toženca plačati tožniku, ker jih je ta pravočasno priglasil, skladno z določbami ZPP ter določbami OT (Ur. l. RS št. 2/2015 in nadaljnje spremembe).

8. Toženki grajata, da je sodišče nepravilno uporabilo tar. št. 27/1 OT za odmero stroškov vložitve predloga za izvršbo ter tar. št. 19/1 OT za odmero nagrade za vložitev dopolnitve tožbe. Pritožbenim očitkom ni mogoče pritrditi. Sodišče je pravilno priznalo tožeči stranki 100 točk za vložitev predloga za izvršbo, pri čemer je pri tej postavki pomotoma navedlo tar. št. 27/1 OT. S spremembami in dopolnitvami OT (Ur. l. RS št. 70/22 z dne 13. 4. 2022) je prišlo le do preštevilčbe tar. št. tako, da se je tar. št. 27 preštevilčila v tar. št. 31. Določilo ostaja enako, in sicer določa tar. št. 31 odvetniške nagrade v postopkih izvršbe in zavarovanja (pred spremembo enako tar. št. 27). Odvetnik je upravičen do nagrade za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skladno s točko 1 v višini 50% tar. št. 19, a ne več kot 200 točk. Glede na vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi, znaša 50% vrednosti storitve ob upoštevanju te tar. št. 100 točk, kot je to pravilno odmerilo nagrado sodišče prve stopnje. Tudi tar. št. 19 je sodišče pravilno uporabilo ob odmeri nagrade za dopolnitev tožbe in sicer od vrednosti konkretnega spornega predmeta, in sicer v višini 200 točk. Sodišče je moralo tožnika pozvati na dopolnitev tožbe, ker se je postopek pričel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožnik je v dopolnitvi podal vse potrebne navedbe ter predlagal dokaze s katerimi je te navedbe dokazoval. 9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP).

10. Odgovor na pritožbo tožnika ni pripomogel k rešitvi pritožbe zato je dolžan tožnik sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. ter prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Pri tem razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od navedenega pravila je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč toženec med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške (razen če gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo).