Jedro

Sodišče lahko zavrne le izvedbo tistega dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže.1

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani I., II. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka), odločilo je, da morata dolžnika v 8 dneh upnikom povrniti 223,99 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (II. točka izreka), v presežku je zahtevo upnikov za povrnitev stroškov zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da dolžnika nosita svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta dolžnika po pooblaščenki in uvodoma uveljavljata vse kršitve po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanih delih spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in v izpodbijanih delih sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovnimi posledicami za upnike.

Dolžnika nasprotujeta ugotovitvi sodišča, da je v primeru parkiranega avtomobila upnikom vožnja z osebnimi vozili po služnostni trasi onemogočena. Izpostavljata, da ob parkiranem osebnem avtomobilu in stanovanjsko hišo ostaja vsaj 2,5 metra prostora za vožnjo, kar vse izhaja iz priloženih fotografij. Sodišče je s tem, ko je odločitev oprlo zgolj na to, da je vpogledalo v fotografije in s prostim očesom ocenilo razdaljo, ki pa nikakor ni takšna, da znaša manj kot 2,5 metra, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Trdita, da je služnostna pot ustrezno prevozna in jo upniki redno uporabljajo, zato je jasno, da se dolžnika držita obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova in da opuščata vsakršno ravnanje, ki bi upnikom onemogočalo izvrševanje služnosti. Menita, da sta upravičena imeti na opisan način parkirano osebno vozilo, saj gre za njuno dvorišče. Upniki niso izkazali, da bi dolžnika pozivali k umiku osebnega avtomobila. Dolžnika sta kot dokaz predlagala tudi lastno zaslišanje, zaslišanje prič in ogled. Sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo. Obrazložilo pa je le, da je izvedba predlaganih dokazov nepotrebna, ker je upnikova (pravilno dolžnikova, opomba sodišča druge stopnje) opustitev z izvršilnim naslovom določenega ravnanja ugotovljena iz predloženih fotografij ter iz skice terenske izmere. Zavrnitev dokaznih predlogov sodišče ni ustrezno obrazloženo zavrnilo, s tem pa je kršilo načelo kontradiktornosti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker zavrnitve dokazov ni ustrezno obrazložilo. Opustitev izvedbe dokazov v zvezi z odločilnim dejstvom z utemeljitvijo, da je dejansko stanje zadosti razjasnjeno in da izvedba dokaza ne bi vplivala na drugačno odločitev, predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upniki so v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotovali pritožbenim navedbam in se zavzemali za zavrnitev pritožbe. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S pritožbeno preizkušanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 49/2013 z dne 14. 9. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 629/2017 z dne 7. 6. 2018, s katero je bilo dolžnikoma naloženo, da omogočita upnikom prehodnost in prevoznost poti za potrebe njihovih nepremičnin in se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi upnikom preprečevala izvrševanje služnosti hoje in vožnje z osebnimi avtomobili in traktorji po služnostni trasi.

6. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, prvostopno sodišče ni sledilo ugovornim trditvam dolžnikov, da upnikov v izvrševanju služnostne pravice ne ovirata in da je služnostna pot prehodna in prevozna. Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi odločilnega dejstva oprlo na fotografije (priložene k odgovoru na ugovor in k vlogi dolžnikov z dne 19. 1. 2022) in na njihovi podlagi ugotovilo, da v primeru, ko je osebno vozilo dolžnikov parkirano pred gospodarskim poslopjem, vzporedno z nadstreškom, upniki lahko uporabljajo služnostno pot za hojo in vožnje s traktorjem, ne pa za vožnje z osebnimi vozili. Ugotovilo je, da v tem primeru med osebnim vozilom dolžnikov in stanovanjsko hišo ostane manj kot 2,5 metra prostora, zaradi česar dolžnika z načinom parkiranja osebnega avtomobila upnikom preprečujeta prevoznost služnostne poti.

7. Dolžnika pravilno pritožbeno izpostavljata, da sta za trditve, da je sporna služnostna trasa prevozna z vsemi vozili, tudi z osebnimi avtomobili, predlagala lastno zaslišanje, zaslišanje prič in ogled na kraju samem, ki jih pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. V zvezi s temi dokazi dolžnikov je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje obrazložilo, da je njihova izvedba nepotrebna, ker je opustitev z izvršilnim naslovom določenega ravnanja ugotovljena iz predloženih fotografij in skice terenske izmere.

8. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in predlaga dokaze, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi, kar dolžnika pritožbeno pravilno izpostavljata. Sodišče lahko zavrne le izvedbo tistega dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže.1 Obrazložitev sodišča prve stopnje, ko je dokazne predloge dolžnikov zavrnilo, ker da je dejansko stanje ugotovljeno z izvedenimi dokazi tako predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje dolžnikoma odvzelo možnost, da dokažeta nasprotno od tistega, kar so zatrjevali upniki in kar je na podlagi izvedenih listinskih dokazov ugotovilo glede prevoznosti služnostne poti.

9. Sodišče prve stopnje je s takšno zavrnitvijo dokaznih predlogov dolžnikoma odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, na kar dolžnika v pritožbi utemeljeno opozarjata in navajata, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.2 Zaradi tega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v izpodbijanih delih sklep razveljaviti, zadevo pa v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti s tem, da bo izvedlo dokaze dolžnikov, ki jih je neutemeljeno zavrnilo, nakar bo o ugovoru dolžnikov moralo ponovno odločiti.

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj npr. sklep VS RS II Ips 94/2006 z dne 12. 7. 2007, sklepa VSL II Cp 2250/2017 z dne 14. 3. 2018 in VSL II Cpg 1084/2017 z dne 7. 2. 2018 in številne druge. 2 Pritožnika uveljavljata tudi procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar pa je ta kršitev podana, kadar odločbe zaradi napak v izreku ali obrazložitvi objektivno ni mogoče preizkusiti. Navedena procesna kršitev pa ne zajema primerov, kadar sodišče nedopustno zavrne dokazni predlog.