Jedro

Tuja država lahko pridobi lastninsko pravico na stavbi in pripadajočem funkcionalnem zemljišču za opravljanje konzularne diplomatske dejavnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Po kupni pogodbi z dne 13.7.1994 ter izjavi z dne 2.9.1994 se dovoli pri nepremičninah, vpisanih v vl.št. E 1, 1875 in 1876, vse k.o. S., kjer je vpisana družbena lastnina v uporabi B. D. in pri zemljiškoknjižnem telesu II lastninska pravica B. D. vknjižba lastninske pravice za R. Kupna pogodba in izjava se vzamejo v zbirko listino.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za vpis kot izhaja iz izreka tega sklepa ter odredilo zaznambo zavrnitve predloga.

Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj, ki v pritožbi navaja, da v nobenem predpisu ni določeno, da mora biti v kupoprodajni pogodbi navedeno, da se bo nepremičnina uporabljala za opravljanje diplomatsko konzularne dejavnosti. Omenjena dejavnost ni konstitutivni element, saj se v zemljiško knjigo ne vpisuje. Zmotno je stališče prvega sodišča, da se intabulacijska klavzula glasi na Zvezno upravo za zgradbe R., saj se predlog glasi le na R. Omenjeni organ je naveden v pogodbi le zato, ker je zadolžen za poravnavo obveznosti, nikakor pa ne nastopa kot kupec oziroma lastnik.

Predlagatelj predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Po čl. 68 Ustave Republike Slovenije lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon.

Določbe o pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah vsebuje tudi Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije, ki v 9. členu določa, da tujci do sprejema zakona iz 68. člena Ustave ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Tuje države lahko pridobijo lastninsko pravico do nepremičnin, ki jih uporabljajo za dejavnost diplomatsko konzularnih predstavništev. Ustavni zakon za izvedbo Ustave je treba razlagati v povezavi z ustavo in zato se možnost pridobitve lastninske pravice tujih držav na nepremičnine lahko nanaša le na stavbe. Iz predložene pogodbe in izjave veleposlaništva R. v Ljubljani izhaja, da je predmet kupoprodajne pogodbe z dne ...... stanovanjska hiša z funkcionalnim zemljIščem (odločba občine Ljubljana Šiška št. .....) za opravljanje diplomatske dejavnosti R. Pravno zmotno in vsled tega neupravičeno je stališče prvega sodišča, da mora biti že v kupni pogodbi navedeno, da se bo sporna nepremičnina uporabljala za opravljanje diplomatsko konzularnih predstavništev, saj kot pravilno poudarja pritožba, noben predpis ne določa, da je to obvezna sestavina pogodbe. V nasprotju z vsebino pogodbo in zemljiškoknjižnim predlogom je stališče prve sodišča, da gre v konkretnem primeru za vpis lastninske pravice na tuj upravni organ,ko pa iz pogodbe in predloga izhaja, da gre za vpis lastninske pravice tuje države (R.).

Po 26. paragrafu Zakona o zemljiških knjigah morajo listine, kadar gre za pridobitev stvarne pravice vsebovati veljavni pravni naslov.

Sodišče sme vpis dovoliti takrat, če je vsebina listin taka, da je predlog utemeljen (paragraf 104). Ker kot že omenjeno, predlog za vknjižbo vsebuje vse potrebne listine, ni razloga za zavrnitev predlaganega vpisa in je bilo zaradi tega pritožbi ugoditi in dovoliti predlagani vpis.