Jedro

Stroške v postopku je skladno s sklepom etažnih lastnikov in pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju poravnala odvetnica, upravnik pa jih je razdelil med etažne lastnike skladno s sprejetimi dogovori. Omenjeno ne pojasnjuje, zakaj upravnik vtoževane stroške terja na svoj račun, pri čemer dokaz (pogodba) ne more nadomestiti manjkajočih trditev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83217/2017 z 19. 9. 2017 za znesek 147,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka sodbe, in v tretjem odstavku izreka glede stroškov izvršilnega postopka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in postopek ustavilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencu povrniti njegove pravdne stroške v višini 397,71 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede terjatve za plačilo vtoževanih sredstev na račun rezervnega sklada v znesku 14,28 EUR navaja, da bo v drugem postopku bolj pozorna na dejstvo, da mora te zneske zahtevati na posebni račun rezervnega sklada v korist etažnih lastnikov. Glede zavrnitve preostalega dela zahtevka pa ocenjuje, da je obrazložitev sodišča, da ni navedla podlage, na kateri zahteva plačilo stroškov odvetnice A. A. protispisna. Tožnica je namreč v vlogi s 6. 6. 2018 natančno opisala vsebino pravnega razmerja z odvetnico in v dokaz predložila pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju, iz katere izhaja, da se upravnik kot stranka pogodbe zaveže prejeti račun v celoti plačati. Iz tega implicitno izhaja, da je tožnica račune plačala in je upravičena do povrnitve teh stroškov. Sodišče je tožnici skupaj s sodbo vročalo še dve pripravljalni vlogi toženca, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zmotno je odločilo o stroških, saj je spregledalo, da je do umika posameznih postavk prišlo po plačilu toženca, izvedenem po vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče je zato napačno uporabilo določili 156. in 158. člena ZPP. Tudi odločitev, ko je na podlagi uspeha v celoti prisodilo priglašene stroške tožencu, je napačna. Toženec v svojih vlogah ni navajal razlogov, zaradi katerih je sodišče kasneje zavrnilo tožbeni zahtevek, kar bi moralo upoštevati v okviru prvega odstavka 155. člena ZPP. Sodišče mu je priznalo tudi 200 točk za pripravljalno vlogo, ki v sodbi ni omenjena in jo je tožnica prejela šele hkrati s sodbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica vsebinsko ne graja odločitve sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahtevka na povračilo stroškov vplačila v rezervni sklad v višini 14,28 EUR zaradi nesklepčnosti, temveč zgolj dodaja, da bo v prihodnje pri sestavi tožbe bolj pazljiva. Zato se pritožbeno sodišče do tega dela izpodbijane sodbe dodatno ne opredeljuje.

5. Preostali del tožničine terjatve izvira iz pogodbenega razmerja z odvetnico A. A. V zvezi s tem je tožnica navedla, da vtoževana terjatev predstavlja stroške sodnih taks in odvetniških storitev v zvezi s tožbo in predlogom za izdajo začasne odredbe zaradi prenehanja storitev upravljanja in izročitve denarnih sredstev v postopku II P 745/2017 Okrožnega sodišča v Ljubljani. Stroške v postopku je skladno s sklepom etažnih lastnikov s 4. 1. 2017 in pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju s 17. 1. 2017 poravnala odvetnica, upravnik pa jih je razdelil med etažne lastnike skladno s sprejetimi dogovori. Omenjeno ne pojasnjuje, zakaj upravnik vtoževane stroške terja na svoj račun, pri čemer dokaz (pogodba) ne more nadomestiti manjkajočih trditev. Zato pritožnica ne more uspeti z dodatnimi pritožbenimi navedbami, da je stroške poravnala, saj je bila k temu zavezana, kar implicitno izhaja iz pogodbe. Trditev o plačilu in naknadni izterjavi od etažnih lastnikov namreč pred tem ni postavila, za plačilo tudi ni predložila nobenega dokaza, sodišče pa mora izhajati iz pravočasno podane trditvene podlage. Ker iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnica ni navedla, na kateri podlagi je sama upravičena do teh stroškov, torej ali je odvetnica terjatev prenesla nanjo oziroma je stroške založila iz svojih sredstev, tudi ni podana v postopku uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisnosti glede zapisov vsebine listin v spisu in povzetka v sodbi namreč ni.

6. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnici zaradi umika dela zahtevka po izpolnitvi toženca niso nastali večji stroški. Stroški sodne takse v zvezi s predlogom za izvršbo in plačilom odvetniških storitev bi namreč glede na vrednost spora tudi ob nižjem zahtevku, upoštevajoč umik, ostali enaki. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določilo 154. člena ZPP in upoštevajoč neuspeh tožnice s preostalim delom zahtevka slednji naložilo, da je dolžna tožencu povrniti vse njegove potrebne pravdne stroške. Med te je utemeljeno štelo tudi pripravljalno vlogo z 20. 6. 2018, saj jo je toženec vložil na poziv sodišča in v njej sporočil soglasje k umiku tožbe. Prav tako je neutemeljen očitek nepotrebnosti ugovora in odgovora na tožbo, saj gre za bistveni vlogi, s katerima je toženec nasprotoval tožničinemu tožbenemu zahtevku.

7. V postopku v sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opustitev vročitve vloge lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zgolj, če stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker sodišče prve stopnje druge in tretje pripravljalne vloge toženca vsebinsko glede novih dejstev in dokazov ni več upoštevalo, skladno z določilom 451. in 452. člena ZPP, opustitev vročitve teh vlog pred izdajo sodbe ne predstavlja pravno upoštevne procesne kršitve v postopku v sporih majhne vrednosti.

8. Ker po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.