Jedro

Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje kršilo upnikovo pravico do izjave v postopku, ko ni izvedlo dokaza z vpogledom v kopijo A. naloge pri verouku (priloga A5), ki jo je upnik predložil na naroku za izdajo začasne odredbe. Izvedba tega dokaza namreč v ničemer ne bi zavlekla postopka. Zato je sodišče druge stopnje to kršitev odpravilo samo na način, da je na seji izvedlo dokaz z branjem navedene listine (drugi odstavek 347. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče v zaključku posebej poudarja, da je dolžan starš, kateremu je mld. otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike z drugim staršem, da si je dolžan prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev in da si je dolžan prizadevati, da pripravi mld. otroka na stike z drugim staršem.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Branje navedene listine pa pokaže, da je mld. A. navezan na upnika (očeta) in da izraža odklonilen odnos do preživljanja vikend stikov z dolžnico (materjo). Ta ugotovitev pa je po oceni sodišča druge stopnje skladna s siceršnjimi ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da je mld. A. bolj navezan na očeta (zaradi česar je dodeljen v varstvo in vzgojo njemu), da včasih ne želi na stik z materjo in da pri njej ne želi prespati. Te okoliščine pa je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi že upoštevalo, ko je vzelo v ozir, da po dogodku 9. 2. 2025 mld. A. na stiku pri dolžnici ni več prespal, kot izhaja iz 14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa (izpoved očeta), da je mld. A. določen čas odklanjal stike z materjo, ona pa ga k stikom ni silila, pri čemer je do očeta izražal pozitivna, do matere pa negativna čustva, kot izhaja iz 15. in 16. in 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (kjer je povzeta izpoved matere ter mnenje CSD). Sodišče prve stopnje je navedene okoliščine kritično ovrednotilo, pri čemer je pojasnilo, da mld. A. na stikih pri materi ni v stiski, se je ne boji, je na stikih sproščen, boji pa se to povedati očetu, ker on tega ne sprejema in se močno razburi (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Vpogled v A. veroučni list torej ne more omajati dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču se tudi sicer dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le ta razumna in življenjsko sprejemljiva ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč v 14. in 15. točki obrazložitve izčrpno povzelo izpovedi udeležencev postopka, v 16. do 25. točki obrazložitve obsežno povzelo poročila in mnenja CSD ter izpovedbo strokovne sodelavke CSD D. D., nato pa v 29. do 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa napravilo dokazno oceno. Pri tem je prepričljivo pojasnilo, da ne sledi upnikovim očitkom o nasilju dolžnice nad mld. A., ker je dolžnica navedeno nasilje zanikala, ugotovilo je zgolj, da dolžnica mld. A. občasno krega, ko ji kljubuje in noče opraviti niti najenostavnejših domačih opravil (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), te ugotovitve sodišča prve stopnje pa so podprte tudi z drugimi dokazi, navedenimi v 30. obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katerih zlasti izhaja, da dolžnica ne stikih ne graja le mld. A., temveč tudi njegova polbratca, da se mld. A. matere ne boji in da je bil na stiku z njo 19. 2. 2025 sproščen, se je smejal, dobro sodeloval in užival v aktivnostih z materjo. V 31. točki obrazložitve pa je podalo še dodatne razloge, zakaj je poklonilo vero izpovedi dolžnice, te razloge pa pritožbeno sodišče v celoti povzema. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, izčrpna in skrbno obrazložena ter tako ustreza standardom obrazloženosti začasnih odredb v družinskih sporih, kot jih je postavilo Ustavno sodišče v odločbi Up-1630/22-13 z dne 28. 2. 2023, na katero se sklicuje pritožba. Pritožba pa zgolj s selektivnim izpostavljanjem določenih dokazov ne more omajati dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, da se zatrjevano nasilje ni zgodilo.

Sodišče prve stopnje je napravilo tudi pravilno materialnopravno presojo, ko je ocenilo, da samo kreganje mld. A. ne predstavlja nasilja v družini in da zaradi njega mld. A. ni ogrožen, prav tako pa mld. A. ne ogroža obstoječi režim stikov, saj je mld. A. na stikih z materjo sproščen, ni v stiski in se je ne boji (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pravilen je tudi materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da nedosledno izvajanje stikov po izvršilnem naslovu (sklepu z dne 17. 5. 2024) ni razlog za izdajo začasne odredbe (36. točka obrazložitve), k čemur sodišče druge stopnje dodaja, da je to kvečjemu razlog za vložitev predloga za izvršbo (za kar pa se dolžnica po podatkih spisa ne odloča in mld. A. k stikom ne sili, če jih kdaj ne želi).

Pritožbeno sodišče v zaključku posebej poudarja, da je dolžan starš, kateremu je mld. otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike z drugim staršem, da si je dolžan prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev in da si je dolžan prizadevati, da pripravi mld. otroka na stike z drugim staršem.

Glede na to pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

Odločitev pritožbenega sodišča je bila sprejeta zaradi varstva interesov mld. A., zato vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

2Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-410/01, 7. točka obrazložitve.

3VS RS sklep Cp 10/2007 z dne 21.06.2007

4VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17.11.2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14.07.2021, VSM sklep III Cp 645/2024 z dne 03.09.2024.

5Glej sklepa Ustavnega sodišča št. Up-321/96 in št. Up-498/08, 9. točka obrazložitve ter odločbo Ustavnega sodišča Up-1630/22-13 z dne 28. 2. 2023, 14., 19 in 21. točka obrazložitve.

6Če listinski dokazi neupravičeno ni bil izveden pred prvostopenjskim sodiščem, lahko pritožbeno sodišče to kršitev sanira na pritožbeni seji, razpis pritožbene obravnave ni potreben (J. Zober, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 380-381, 386).

7VSRS sodba II Ips 14/2016 z dne 30.11.2017, VSRS sklep II Ips 56/2022 z dne 19.04.2023.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.