Jedro

O nadzorovani obravnavi sodišče odloča na podlagi predloga pristojnega predlagatelja iz člena 40 ZDZdr.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje v točki 2., 3. in 4. izreka razveljavi, v še preostalem delu, to je točki 1. izreka pa se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 13/2020 z dne 24. 6. 2021 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog direktorja DNPG z dne 11. 6. 2021 za podaljšanje bivanja osebe P. na varovanem oddelku SVZ DNPG. Nato je sklenilo, da se D. P. sprejme v nadzorovano obravnavo po Zakonu o duševne zdravju (ZDZdr) za čas šest mesecev, to je do 25. 12. 2021. Nadzorovana obravnava se bo izvajal v SVZ DNPG. Odločilo je še o koordinatorjih nadzorovane obravnave. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zavrnilo predlog za podaljšanje bivanja na varovanem oddelku DNPG za D. P., ki ga je dne 11. 6. 2021 podal SVZ DNPG. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da D. P. ni dal privolitve za bivanje na varovanem oddelku SVZ v smislu določila 74. člena ZDZdr. Sodišče je upoštevalo ugotovljeno dejstvo, da oseba nima hudo motene presoje realnosti in da (sedaj) ne ogroža sebe ali drugih (3. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr) in zato niso podani pogoji za izrek predlaganega podaljšanja bivanja na varovanem oddelku SVZ DNPG. Zato je zavrnilo predlog direktorja SVZ DNPG za podaljšanje bivanja osebe na varovani enoti SVZ DNPG, kot je to odločeno v točki 1. izreka. Pri tem je uporabilo določbe člena 75 do 79 ZDZdr v zvezi s petim odstavkom 48. členom ZDZdr. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi mnenja in izvida sodnega izvedenca psihiatrične stroke ugotovilo, da so podani pogoji za nadzorovano obravnavo osebe po ZDZdr, po pogojih opredeljenih v določilu 80. člena ZDZdr. Zato je odločilo kot to izhaja iz točke 2. in 3. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče je nato še določilo koordinatorje nadzorovane obravnave, kot to določa ZDZdr in je o tem odločilo v točki 4. izreka sklepa.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje Dom ... Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da z odločitvijo sodišča ne soglaša in jo v celoti izpodbija kot neutemeljeno. Navaja, da se nadzorovana obravnava v SVZ DNPG na odprtem oddelku zavoda ne more izvajati, ampak je to ukrep, ki se izvaja v domačem okolju, izven socialnovarstvenega zavoda. Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je le-to odločalo o predlogu glede podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku SVZ in ne o sprejemu v nadzorovano obravnavo, za kar pa ni bilo pogojev. Na samem naroku, ki je bil dne18. 6. 2021, prvostopno sodišče ni obravnavalo predloga za sprejem imenovanega v nadzorovano obravnavo, ker takšnega predloga ni bilo. Na naroku tudi ni bil prisoten skrbnik imenovanega, to je CSD M., Enota L., ki pa je naknadno, po naroku, to je šele dne 22. 6. 2021 podal predlog za sprejem imenovanega v nadzorovano obravnavo. Dne 23. 6. 2021 pa je bil SVZ DNPG po e-pošti obveščen, da CSD M., Enota L., umika predlog za sprejem v nadzorovano obravnavo za D. P. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da sodišče ni upoštevalo umika predloga za sprejem v nadzorovano obravnavo. SVZ DNPG v pritožbi prvostopno sodišče seznanja, da se s sprejemom osebe v nadzorovano obravnavo na odprto enoto SVZ DNPG ne strinja in prvostopenjsko sodišče posega in odločal o sprejemu na odprto enoto, za kar nima pristojnosti. Prvostopno sodišče lahko odloča samo ali so izpolnjeni pogoji iz 74, in 75. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek, brez privolitve. Za sprejem v SVZ DNPG na odprto enoto pa je potrebno upoštevati Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. D.P. pa ni bil sprejet v DNPG na podlagi prošnje za sprejem, ampak je bil sprejet kot neprostovoljen uporabnik, na podlagi sklepa sodišča, sicer je podal na SVZ DNPG prošnjo za sprejem v skladu s Pravilnikom o postopkih pri uveljavljanju pravic do socialnega varstva. O tem odloča SVZ, ne pa sodišče. Če je o tem odločalo sodišče, je s tem bil izvršen preskok seznama čakajočih za sprejem in je to kršitev Pravilnika. V pritožbi navaja tudi probleme v zvezi s financiranjem programa iz sklepa sodišča. Mnenja je, da je sodišče odločilo o nadzorovani obravnavi, ne da bi to predlagal upravičen predlagatelj za sprejem v nadzorovano obravnavo. Direktor SVZ DNPG ni podal predloga za sprejem v nadzorovano obravnavo, ampak predlog za podaljšanje zadržanega na varovanem oddelku po 77. členu ZDZdr. Sodišče bi moralo o predlogu za sprejem v nadzorovano obravnavo sklicati nov narok oziroma odločati ločeno. Zato Dom ... ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidentov, ki se lahko pripetijo, ampak si mora to odgovornost naložiti sodišče, ki lahko presoja, kdo sodi v nadzorovano obravnavo in kdo ne in kje se nadzorovana obravnava izvaja. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep o sprejemu D. P. v nadzorovano obravnavo na odprti enoti SVZ DNPG razveljavi, ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožba zoper točko 1. izreka odločitve sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog direktorja za podaljšanje bivanje osebe na varovanem oddelku SVZ DNPG. Pritožnik namreč v pritožbi brez utemeljitve in brez pritožbenih razlogov navaja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, torej tudi v točki 1. izreka. Pritožba v tem delu ni obrazložena, zato jo je sodišče druge stopnje, v skladu z določbo člena 350 ZPP v zvezi s členom 42. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) obravnavalo v okviru pravilne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje. Samega dejanskega stanja, katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca in zaslišanja ter drugih dokazov, pritožba ne izpodbija. Sodišče je to mnenje ocenilo kot takšno, da na podlagi njega niso podani pogoji za izrek predlaganega podaljšanja bivanja na varovanem oddelku SVZ DNPG. Sodišče je ugotovilo, da oseba nima hudo motene presoje realnosti in da (sedaj) ne ogroža sebe ali drugih (3. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr) in zato niso podani pogoji za izrek predlaganega podaljšanja bivanja na varovanem oddelku SVZ DNPG. Ne glede na to, da kaj takšnega iz mnenja izvedenca ne izhaja, pa ker je pritožba neobrazložena, v tej zvezi sodišče druge stopnje ni smelo poseči v odločitev, vsebovano v točki 1. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje zato, zaradi zavrnitve predloga ni imelo podlage za odločanje o milejšem ukrepu kot je to nadzorovana obravnava.

6. Pritožba pa je utemeljena glede odločitve, sprejete v točkah 2., 3. in 4. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v točki 6. obrazložitve zapisalo, da je CSD M., Enota L. dal predlog za sprejem osebe v nadzorovano obravnavo, datirano z dne 18. 6. 2021, poslano sodišču dne 22. 6. 2021. O tem predlogu naj bi bil D. P. po pooblaščencu seznanjen in naj bi bilo dano soglasje za obravnavo tudi tega predloga. Sodišče prve stopnje je nato sprejelo odločitev, vsebovano v točki 2., kakor da so podani pogoji za nadzorovano obravnavo osebe po ZDZdr, ki so opredeljeni v določbi člena 80 ZDZdr in je zato odločilo kot izhaja v izreku pod točko 2. in 3. izreka sklepa. Pritožnica pa v tej zvezi utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje, ko je na naroku dne 18. 6. 2021 obravnavalo predlog za podaljšanje pridržanja na varovanem oddelku ZSV DNPG, katerega je le-ta podal, ni obravnavalo predloga CSD M., Enota L., katerega je le-ta podala na sodišče dne 22. 6. 2021, torej po opravljenem naroku. Sicer je res ta predlog datiran z dnem 18. 6. 2021, vendar iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil ta predlog dejansko poslan in sprejet s strani sodišča dne 22. 6. 2021, torej po opravljenem naroku in se zato sodišče prve stopnje procesno in tudi vsebinsko na samem naroku ni ukvarjalo s predlogom za nadzorovano obravnavo in ga tudi ni obravnavalo. Takšnega predloga tako sodišče prve stopnje v času odločanja ni imelo. Po določbi 80. in 81. člena ZDZdr na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje pa v primeru, da so izpolnjeni pogoji za zdravljenje v nadzorovani obravnavi, lahko posamezniki, pooblaščeni za vložitev predloga v skladu s 40. členom tega zakona, predlagajo, naj se oseba zdravi v nadzorovani obravnavi. V 40. členu ZDZdr so navedeni upravičeni predlagatelji in sicer se lahko postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva. Predlog iz prejšnjega odstavka lahko za mladoletnika in polnoletne osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, da tudi zakoniti zastopnik. Tako se kot protispisne izkažejo navedbe sodišča prve stopnje v samem uvodu sklepa Pr 13/2020 z dne 24. 6. 2021, kjer je navedeno, da je sodišče odločalo tudi na predlog CSD M., Enota L., ker iz razpravnega zapisnika z dne 18. 6. 2021 ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje obravnavalo takšen predlog (glej list. št. 169 do 172 spisa) in so tudi protispisne navedbe v točki 6. obrazložitve, da je CSD M., Enota L. dal predlog za sprejem osebe v nadzorovano obravnavo in da je bil o tem predlogu D. P. po pooblaščencu seznanjen in da je bilo dano soglasje za obravnavo tudi tega predloga. Kaj takšnega iz spisovnega gradiva ne izhaja, na kar pravilno opozarja pritožnica v svoji pritožbi, ko demantira te navedbe in navaja, da nihče od prisotnih na naroku dne 18. 6. 2021 ni podal predloga za sprejem imenovanega v nadzorovano obravnavo. Na naroku ni bil prisoten skrbnik imenovanega, to je CSD M., Enota L., ki je naknadno, po zaključku naroka poslal na Okrajno sodišče v Žalcu po e-pošti dne 22. 6. 2021 predlog za sprejem imenovanega v nadzorovano obravnavo. Dne 23. 6. 2021 pa je bil SVZ DNPG po e-pošti obveščen, da CSD M., Enota L. umika predlog za sprejem v nadzorovano obravnavo za D. P. To je potrjeno z vpogledom v list. št. 180 spisa, kjer je CSD podal izjavo, da umika predlog in da umik učinkuje od dne 23. 6. 2021. V času izdelave odločbe sodišča prve stopnje to je po dne 24. 6. 2021 tako tudi ni obstajal formalni pogoj za obravnavanje predloga CSD M., Enota L. z dne 18. 6. 2021 za sprejem osebe v nadzorovano obravnavo. Sodišče prve stopnje tako ni imelo podlage, da bi odločalo o sprejemu v nadzorovano obravnavo na predlog upravičene osebe iz 40. člena ZDZdr, ker takšen predlog sodišče prve stopnje na naroku ni obravnavalo. Prav tako tudi ni obstajal v času izdaje sodne odločbe. Sodišče prve stopnje tako ni imelo opore, da je odločalo v posebnem postopku o sprejemu osebe v nadzorovano obravnavo, saj za to ni imelo ustreznega predloga, kot je obrazloženo zgoraj. Zato je odločitev sodišča prve stopnje procesno in materialno napačna, ker nima opore v predlogu upravičenega predlagatelja in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbi v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki 2., 3. in 4. razveljavilo.

7. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba predlagatelja, sedaj pritožnika SVZ DNPG zoper sklep Pr 13/2020 z dne 24. 6. 2021 delno utemeljena, kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje in njegove obrazložitve, zato je sodišče druge stopnje odločitev sprejelo na podlagi določbe 2. in 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. 8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke tega postopka niso priglasile.