Jedro

Organ za BPP lahko določi znesek proračuna, ki bo na razpolago prosilcu za BPP za kritje stroškov postopka. Ne pomeni pa določitve najvišje vrednosti spornega predmeta, od katerega se bo odmerjala nagrada in stroški iz proračuna sodišča. To pomeni, da bi morala toženka, ob upoštevanju izoblikovane sodne prakse glede višine odškodnine v primeru neupravičeno odrejenega pripora in običajnega poteka postopka pred sodišči v takih primerih, določiti najvišji znesek BPP, ki bo izplačan iz proračuna, in torej na voljo za kritje stroškov izvajalcu pravne pomoči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 241/2021 z dne 3. 8. 2021 se odpravi v 4. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ji dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v neuvedenem pravdnem postopku zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine zaradi neupravičenega pripora (1. točka izreka). BPP se dodeli od 4. 6. 2021 dalje (2. točka izreka), za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška pisarna A. (3. točka izreka), najvišji znesek odškodnine, od katerega bo izvajalcu BPP odmerjena nagrada in stroški iz proračuna sodišča, je omejen na višino 9.000,00 EUR (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljala materialni položaj tožnice in druge pogoje določene z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka je ugotovila, da je tožnica državljanka Republike Slovenije in je zaposlena, živi pa skupaj z mladoletnim otrokom. Tožnica je v zadnjih treh mesecih pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP prejela dohodek, ki na mesečni ravni znaša 961,63 EUR oziroma na družinskega člana 480,82 EUR. Tožnica je lastnica osebnega vozila in kmetijskega zemljišča, ki pa se ne šteje v premoženje. Ker drugega premoženja nima, finančni kriterij ni bil presežen. Toženka je zato preverila tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev BPP. Tožnici je bila dne 20. 6. 2017 odvzeta prostost, naslednji dan ji je bil odrejen pripor, ki je trajal od 21. 6. 2017 do 11. 10. 2017. Ker je bila tožnici neupravičeno odvzeta prostost v trajanju 113 dni, je na Državno odvetništvo naslovila odškodninski zahtevek in dobila poravnalno ponudbo za 4.920,00 EUR (preračunano na 43,54 EUR na dan). Višino odškodnine je tožnica ocenila za prenizko, saj zahteva odškodnino v višini 38.560,00 EUR (preračunano na 341,24 EUR na dan). Toženka je ocenila, da tožbenega zahtevka po temelju ni mogoče označiti za očitno nerazumnega. Je pa sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso upoštevalo, da se za duševne bolečine zaradi neupravičeno odvzete prostosti določi enotna odškodnina v obliki dnevne odškodnine. Glede na navedeno je toženka prošnji ugodila in tožnici dodelila BPP. Na podlagi 5. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP je toženka omejila višino stroškov odvetniških storitev, ki bodo kriti iz sredstev BPP. Ugotovila je namreč, da za zatrjevano škodo sodna praksa priznava bistveno nižjo odškodnino. Tožnica je zahtevala odškodnino po 120,00 EUR dnevno, kar znaša 13.560,00 EUR, poleg tega pa še škodo zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in prizadete časti in dobrega imena v višini 25.000,00 EUR. Najvišji znesek odškodnine, od katerega bo izvajalcu BPP odmerjena nagrada in stroški iz proračuna sodišča, se omeji na višino 9.000,00 EUR, kar znaša približno 80,00 EUR dnevno. Novejša sodna praksa ne priznava tako visokih odškodnin, za kakršno se zavzema tožnica, odškodnina v višini 80,00 EUR na dan neutemeljeno odvzete prostosti, je odškodnina na zgornji meji. V nadaljevanju je toženka tožnico opozorila še na 41. člen ZBPP, ki določa, da mora pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega se ji odobri BPP.

3. Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in sicer je za tožnico sporna omejitev višine stroškov odvetniških storitev na višino 9.000,00 EUR. Meni, da izpodbijana odločba glede omejitve višine stroškov nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so narekovala takšno odločitev. Toženka je s tem, ko je postavila mejo glede izplačila stroškov, postavila tudi omejitev višine odškodnine in že vnaprej odločila o višini odškodnine in utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka, saj je ocenila, da tožbeni zahtevek tožnice nad zneskom 9.000,00 EUR ni utemeljen, kar pa je v nasprotju z določili 28. člena ZBPP. Toženka tudi ni postopala po določilu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj v izpodbijani odločbi ni navedla ugotovljenega dejanskega stanja, dokazov na katere opira svojo odločitev, ter razlogov, ki so bili odločilni za presojo dokazov. Toženka je povsem spregledala, da za primere, ki so primerljivi z zahtevkom tožnice, obstaja tudi sodna praksa, ki priznava odškodnine, ki so bistveno višje od odškodnine, ki jo navaja toženka. Tako ne drži, da dnevna odškodnina za neutemeljeno odrejen pripor v višini 80,00 EUR predstavlja zgornjo mejo. Zahtevek tožnice po višini v ničemer ne odstopa od obstoječe sodne prakse, zato je toženka zmotno uporabila materialno pravo in prošnjo v presežku neutemeljeno zavrnila. Toženka je upoštevala le zahtevek iz naslova neupravičenega pripora, medtem ko zahtevkov zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 20.000,00 EUR in prizadete časti in dobrega imena v višini 5.000,00 EUR sploh ni upoštevala. Kljub stališču, da se odškodnina zaradi neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določa kot enotna odškodnina, obstajajo tudi izjeme, ko oškodovancu nastane dodatna škoda, ki se kaže v obliki intenzivnejših duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali drugih odškodninskih postavk. Toženka tožnice pred izdajo izpodbijanega sklepa ni seznanila s svojimi ugotovitvami in ji ni dala možnosti, da se o njih izjasni. Če je obstajal kakršenkoli dvom o možnosti uspeha nad zneskom 9.000,00 EUR, bi morala toženka tožnico pozvati k dopolnitvi oziroma zahtevati predložitev dokazil. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in zadevo vrne v novo odločanje toženki, toženki pa se naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je toženka postopala pravilno, ko je najvišji znesek odškodnine, od katerega bo izvajalcu BPP odmerjena nagrada in stroški iz proračuna sodišča, omejila na višino 9.000,00 EUR.

7. Skladno z določilom 5. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. Z navedeno alinejo je pristojnemu organu za BPP na voljo mehanizem, da lahko v podobnih primerih, ko je glede na uveljavljeno sodno prakso očitno, da je tožbeni zahtevek prosilca za BPP previsok, dodeljeno BPP omeji s tem, da določi zgornjo višino BPP, ki se bo plačala upravičencu oziroma njegovemu pooblaščencu za pravno svetovanje in zastopanje v posamezni zadevi. Z navedenim se optimizira poraba proračunskih sredstev, ki so namenjena za BPP, hkrati pa se ohrani pravica posameznika do BPP.

8. Navedeno pomeni, da organ za BPP lahko določi znesek proračuna, ki bo na razpolago prosilcu za BPP za kritje stroškov postopka (v obravnavanem primeru za kritje stroškov pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v pravdnem postopku zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine zaradi neupravičenega pripora odrejenega tožnici). Ne pomeni pa navedena določba določitve najvišje vrednosti spornega predmeta (v obravnavanem primeru najvišjega zneska odškodnine), od katerega se bo odmerjala nagrada in stroški iz proračuna sodišča. To pomeni, da bi morala toženka, ob upoštevanju izoblikovane sodne prakse glede višine odškodnine v primeru neupravičeno odrejenega pripora in običajnega poteka postopka pred sodišči v takih primerih, določiti najvišji znesek BPP, ki bo izplačan iz proračuna, in torej na voljo za kritje stroškov izvajalcu pravne pomoči. Toženka pa v obravnavanem primeru tega ni storila, ampak je s 4. točko izreka izpodbijane odločbe vnaprej določila znesek odškodnine, od katerega bo izvajalcu odmerjala nagrade in stroške, kar pa ni pravilno upoštevaje 5. alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP.

9. To pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo napačno uporabljeno, zaradi česar je sodišče, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v 4. točki izreka, toženka pa bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati zgoraj navedene napotke in določiti najvišji znesek BPP, ki se bo iz proračuna izplačal izvajalcu pravne pomoči. 10. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

11. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).