Jedro

Predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča. V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v: - I. točki izreka, kolikor se nanaša na obnovo in sanacijo ploščadi in ograjnih elementov iz betonskih stebrov in zgornjih plošč pred glavnim vhodom v hišo, - III. točki izreka, razen glede zavrnitve predloga za nadomestitev soglasja za izvedbo sanacije stropov, okna in vrat v prostore delavnice pod vhodno ploščadjo, - IV. točki izreka, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice, da se v stanovanjski hiši na naslovu X na parc. št. 111/0 k. o. X dovoli obnova ravne strehe, obnova fasade, sanacija stropov, obnova in sanacija ploščadi in ograjnih elementov iz betonskih stebrov in zgornjih plošč pred glavnim vhodom v hišo, obnova in sanacija nadstreška nad vrati pred glavnim vhodom v hišo, obnova in sanacija oken z okenskimi krili in lesenimi roloji na hiši, obnova in sanacija električne, vodovodne in kanalizacijske napeljave v hiši ter da stroške navedenih del nosita predlagateljica do 49% in nasprotna udeleženka do 51%, razen stroškov za obnovo in sanacijo (ali zamenjavo z novimi) vratnega krila in vratnega okvirja vhodnih vrat v mansardo hiše, ki jih trpi v celoti nasprotna udeleženka (I. točka izreka). Nadalje je zaradi umika predloga za nadomestitev soglasja za dela v 9. alineji predloga, v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog za nadomestitev soglasja za izvedbo obnove vhodne ploščadi pred hišo X, sanacijo stropov, okna in vrat v prostore drvarnice pod to vhodno ploščadjo, za izvedbo obnove betonskih stebričkov na tej vhodni ploščadi ter stebričkov na ploščadi, ki od vhodnih vrat za avtomobile iz ceste vodi proti garažama strank tega postopka, kot tudi sanacije te ploščadi in za izvedbo obnove celotne zidane – betonske ograje, zlasti na zahodni strani, do ceste oz. ulice X (III. točka izreka). Odločilo je še, da je predlagateljica dolžna v roku 15 dni nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka v znesku 975,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Predlagateljica se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje z izjemo odločitve iz II. točke izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Nasprotuje zaključku sodišča, da nima več pravnega interesa za vodenje postopka, kolikor se predlog nanaša na dela, ki so bila že opravljena. Stališče, da že iz narave stvari izhaja, da je potrebno ustrezno soglasje pridobiti pred opravljenimi deli, nima opore v 67. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Tudi možnost izdaje začasne odredbe potrjuje, da ni ovire za nadomestitev soglasja za že opravljena dela. Sicer bi bilo treba predlog zavreči tudi v primeru, ko so bila dela že opravljena na podlagi začasne odredbe, kar je očitno napačno, saj je treba v takšnem primeru meritorno odločiti in nadomestiti soglasje za ta dela. Iz izpodbijanega sklepa smiselno izhaja, da bi morala predlagateljica čakati na vsebinsko odločitev sodišča, da bi lahko izvršila nujna popravila hiše, kar je napačno in v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da bi morala čakati kar enajst let. Predlog za nadomestitev soglasja je namreč vložila že leta 2005, to je skoraj tri leta pred začetkom del. Medtem je inšpekcijska odločba naložila tako predlagateljici kot nasprotni udeleženki, da pod grožnjo kaznovalne sankcije v roku šestih mesecev izvedeta popravila, kar je zahtevalo nujno in takojšnje ukrepanje. Dolgoletno neodločanje pomeni dejansko odklonitev odločitve o zahtevku in kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) ter pravice do doma in ustreznega stanovanja (11. člen Pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah), kršitev temeljnih načel elementarne pravičnosti, poštenega, nepristranskega in učinkovitega postopka. Če bi sodišče odločalo v razumnem roku, bi predlogu v celoti ugodilo. Pravni interes za vsebinsko odločitev o predlogu prenehal šele s plačilom tistega dela stroškov opravljenih del, ki odpadejo na nasprotno udeleženko, ali s pravnomočnostjo sodbe, s katero bo nasprotni udeleženki naloženo to plačilo. Nasprotna udeleženka ni dolžna povrniti stroškov po pravilih poslovodstva brez naročila, temveč ji je dolžna povrniti 51% od celotne investicije na skupnih delih in napravah hiše. Napačna je tudi odločitev, da se predlog za nadomestitev soglasja v preostalem delu zavrne, saj gre za skupne dele nepremičnine, ki še niso obnovljeni. Vhodna ploščad je hkrati strop drvarnic. Ta strop močno zamaka, zaradi česar propada, skupaj z vhodnimi vrati v ta del hiše in oknom, ki sta oba skupni del hiše. Ne drži, da bi predlagateljica kdaj trdila, da to ni predmet postopka. Prav tako ne drži, da to ni del hiše, saj iz elaborata za vpis stavbe X v kataster stavb, ki je bil izdelan v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, jasno izhaja, da gre za dele stavbe, ki so označeni s številkami 2, 3, 6. Enako izhaja iz sodne poravnave z dne 5. 10. 2015. Betonski stebrički na ploščadi in vhodni ploščadi so skupni del hiše, pri čemer ne pomenijo le vizualnega elementa, temveč odločilno prispevajo k bivalni kvaliteti in uporabnosti nepremičnine. So namreč del ograje na obeh straneh ploščadi, ki zagotavlja varen vhod v hišo in na dvorišče. Sedaj neurejeno stanje brez stebričkov je življenjsko ogrožujoče. Vsa dela, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, in tudi tista dela, ki so bila predmet zavrženega predloga, so nujna za ohranitev in uporabo nepremičnine. To potrjuje tudi izvedensko mnenje A. A. z dne 27. 11. 2014. O tem bi se lahko sodišče prve stopnje prepričalo tudi, če bi izvedlo ogled. Nasprotni zaključki sodišča prve stopnje so napačni. Odločitev, da mora povrniti nasprotni udeleženki stroške postopka po krivdnem principu je napačna, saj ni povzročila nobenih stroškov po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ob stališču, da že od leta 2009 nima pravnega interesa za vodenje postopka, bi moralo sodišče že leta 2009 izdati sklep o zavrženju predloga. Stroške postopka je povzročilo samo sodišče. Okoliščina, da je istočasno tekel tudi pravdni postopek, tega ne spreminja. Stroškovna odločitev pomeni prekoračitev zahtevka, saj nasprotna udeleženka ni podala predloga za odločitev o stroških po krivdnem principu. O stroških postopka je treba odločiti po temeljnem načelu, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, skupne stroške pa je treba razdeliti v razmerju 49% v breme predlagateljice in 51% v breme nasprotne udeleženke. Pri odločitvi o stroških se je sodišče prve stopnje napačno sklicevalo na Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT), ki v času začetka postopka še ni veljal, in na vrednost spornega predmeta v višini 4.000,00 EUR, saj se nanaša le na predlog nasprotne udeleženke, ki je bil izločen. Nasprotni udeleženki ne bi smelo priznati stroškov izvedenca, saj jih v zvezi z obravnavanim predlogom ni imela.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je razveljavitveni razlog, je podana tudi v primeru, če izrek sklepa nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so predlagane „obnova vhodne ploščadi pred hišo x, obnova betonskih stebričkov na tej vhodni ploščadi ter stebričkov na ploščadi, ki od vhodnih vrat za avtomobile iz ceste vodi proti garažama strank tega postopka, kot tudi sanacija te ploščadi, ter obnova celotne zidane-betonske ograje, zlasti na zahodni strani, do ceste oz. ulice X“, ki še niso bile izvedene, po vsebini zajete v 4. alineji osnovnega predloga, ki se glasi „obnova in sanacija ploščadi in ograjnih elementov iz betonskih stebrov in zgornjih plošč pred glavnim vhodom v hišo“. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre obakrat za ista dela. Ker je sodišče prve stopnje predlog za njihovo dovolitev v I. točki izreka zavrglo, v III. točki izreka pa zavrnilo, je v tem delu podano nasprotje v izreku. Pojasnjeno narekuje razveljavitev I. točke izreka sklepa, kolikor se nanaša na obnovo in sanacijo ploščadi in ograjnih elementov iz betonskih stebrov in zgornjih plošč pred glavnim vhodom v hišo, ter razveljavitev III. točke izreka, razen v tistem delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za nadomestitev soglasja za izvedbo sanacije stropov, okna in vrat v prostore drvarnice pod to vhodno ploščadjo.

6. Predlagateljica je v letu 2005 vložila predlog, naj sodišče v nepravdnem postopku odloči o poslih rednega upravljanja, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari, ker udeleženki nepravdnega postopka o teh poslih nista dosegli potrebnega soglasja. Navajala je, da sta z nasprotno udeleženko solastnici nepremičnine s parc. št. 111 k. o. X, kar v naravi predstavlja dvorišče in stavbo na naslovu X, vsaka do ½, in da je bila nepremičnina (ne glede na zemljiškoknjižno stanje) razdeljena v etažno lastnino s sodno poravnavo z dne 22. 10. 1979, s katero je bilo tudi dogovorjeno, da stroške vzdrževanja skupnih delov hiše nosi predlagateljica do 49%, nasprotna udeleženka pa do 51%.

7. Če se glede posla v zvezi z rednim upravljanjem stvari, solastniki ne morejo sporazumeti, posel pa je nujen za redno vzdrževanje stvari, odloči o tem na predlog solastnika sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 67. člena SPZ). Enako velja v primeru, če se o zgoraj navedenih poslih, ki se nanašajo na upravljanje skupnih delov nepremičnine, ne morejo sporazumeti etažni lastniki (117. člen SPZ).(1) V teh primerih je torej predvidena možnost, da manjkajoče soglasje nadomesti sklep sodišča v nepravdnem postopku. Ob nadomestitvi soglasja sodišče odloči tudi v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki oziroma etažni lastniki stroške vzdrževanja (115. člen ZNP). V 114. členu ZNP je predvidena tudi možnost izdaje začasne odredbe o ureditvi razmerij. Nujno ukrepanje je sicer mogoče v okviru instituta poslovodstva brez naročila (v primeru dejanja nujne gestije je solastnik upravičen od ostalih solastnikov zahtevati povrnitev stroškov). Slabost takšnega ukrepanja pa je nevarnost, da bo moral solastnik v primeru spora v pravdi dokazovati upravičenost svojega ravnanja oziroma nujnost ukrepa in od preostalih terjati povrnitev stroškov. Če sodišče pred ukrepom odloči v nepravdnem postopku, mu pravda ne grozi več.(2)

8. Zavrženje predloga v zvezi z že izvedenimi deli je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da predlagateljica nima pravnega interesa za izvedbo predmetnega nepravdnega postopka v zvezi s predlaganimi deli, ki so bila že izvedena. Takšnemu stališču pritožba neutemeljeno nasprotuje. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka. Ne zadostuje, da predlagatelj izkazuje pravni interes ob vložitvi predloga, temveč ga mora izkazovati ves čas postopka, torej tudi v času sprejemanja odločitve o utemeljenosti zahtevka za nudenje pravne zaščite. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predlagateljica s tem, ko je dela izvedla pred pridobitvijo soglasja nasprotne udeleženke ali sklepa sodišča, ki bi nadomestil to soglasje, ravnala enostransko, kar pomeni, da je izvedla poslovodstvo brez naročila, katerega posledice se v primeru spora razrešujejo v pravdnem postopku. Sodna odločba, s katero sodišče v nepravdnem postopku uredi razmerje med solastniki, kadar se ti ne morejo sporazumeti o poslu rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, je oblikovalne narave. Z njo sodišče oblikuje pravno razmerje med udeleženci postopka, ki sami niso dosegli potrebnega soglasja, oziroma nadomesti njihovo voljo. Oblikovalna sodna odločba začne učinkovati šele s pravnomočnostjo, zato njena izdaja v obravnavanem primeru ne bi spremenila dejstva, da je šlo pri že izvedenih delih za enostransko ravnanje predlagateljice in ne za ravnanje, ki bi imelo pravno podlago v predhodnem dogovoru ali v predhodnem sklepu nepravdnega sodišča. Pritožbeno sodišče se zato strinja s pojasnilom sodišča prve stopnje, da je potrebno ustrezno soglasje po naravi stvari pridobiti pred opravljenimi deli. Takšno razlago potrjuje tudi v 114. členu ZNP predvidena možnost, da sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij. Predlagateljica ne izkazuje pravne koristi za vodenje predmetnega nepravdnega postopka niti z navedbami, da je upravičena do povrnitve stroškov izvedenih del s strani nasprotne udeleženke. Iz 115. člena ZNP izhaja, da je odločanje sodišča v nepravdnem postopku o tem, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanja, upravljanja in uporabe, vezano na (predhodno) odločitev o nadomestitvi volje solastnikov o poslu, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v obravnavanem primeru, ko je predlagateljica izvedla poslovodstvo brez naročila, eventualna dolžnost nasprotne udeleženke, da predlagateljici povrne stroške izvedenih del, stvar pravdnega postopka. Med strankama tega postopka pravdni postopek za izterjavo plačila za že izvedena dela že teče od leta 2010 dalje, vendar v trenutku odločanja sodišča prve stopnje še ni bil zaključen. Tudi če bi šteli, da predstavlja odločitev nepravdnega sodišča o tem, v kakšnem razmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanja, predhodno vprašanje za odločitev sodišča v pravdnem postopku, velja opozoriti, da v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagateljica ni navajala, da je pravdno sodišče prekinilo pravdni postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (o tem, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanja) oziroma da je to predlagala sama. Tega ne navaja niti v pritožbi. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bo pravni interes za vsebinsko odločitev o predlogu prenehal šele takrat, ko bo sodba, s katero bo nasprotni udeleženki naloženo plačilo dolgovanega zneska, postala pravnomočna.

9. Odločitev o zavrnitvi predloga za nadomestitev soglasja v zvezi s sanacijo stropa, okna in vrat v prostore delavnice pod vhodno ploščadjo je pravilna. Sodišče prve stopnje je sledilo predlagateljici, ki je navajala, da je ne glede na zemljiškoknjižno stanje bila zadevna nepremičnina, ki v naravi predstavlja dvorišče in stavbo, s sodno poravnavo z dne 22. 10. 1979 razdeljena v etažno lastnino. Zavzelo je torej stališče, da je bila s tem vzpostavljena dejanska etažna lastnina. Ker sta glede na to sodno poravnavo drvarnici v izključni lastnini predlagateljice in nasprotne udeleženke, ne gre za skupne dele nepremičnine, v zvezi s katerimi bi bilo mogoče predlagati nadomestitev soglasja v nepravdnem postopku.

10. Ne glede na to, da je bilo treba pritožbi zoper odločitev iz III. točke izreka, razen kolikor se nanaša na sanacijo stropov, okna in vrat v prostore drvarnice pod to vhodno ploščadjo, ugoditi že iz razlogov, pojasnjenih v 5. točki obrazložitve te odločbe, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju zaradi nadaljnjega dela sodišča prve stopnje opredeljuje tudi do pritožbenih očitkov, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da predlagana dela niso nujna za ohranitev ali uporabo nepremičnine.

11. Zaključek, da pri predlaganih in še neizvedenih delih ne gre za nujne posege, ki ne trpijo odlašanja, saj pripomorejo le k izgledu hiše, je sodišče prve stopnje, kolikor se nanaša na obnovo betonskih stebričkov ograje in prenovo vhodne terase, oprlo na izvedensko mnenje sodnega izvedenca, ki mu pritožba nasprotuje kot napačnemu. V zvezi s prenovo vhodne terase pritožba vztraja, da je ta nujna, da se prepreči zamakanje stropov drvarnic pod teraso. V zvezi z obnovo betonskih stebričkov na ploščadi pa navaja, da je nujna, ker je sedanje stanje brez stebričkov življenjsko ogrožujoče (ne zagotavlja varnega vhoda v hišo). Sklicuje se na kasnejše izvedensko mnenje sodnega izvedenca iz pravdnega postopka (z dne 27. 11. 2014), iz katerega po njenih navedbah izhaja, da so nujno potrebna vsa dela. Takšne pritožbene navedbe vzbujajo dvom v pravilnost zaključkov, da obnova betonskih stebričev ograje in prenova vhodne terase ni potrebna takojšnje sanacije že iz razloga, ker ti zaključki temeljijo na dopolnilnem izvedenskem mnenju iz leta 2011, bistveno pa je stanje ob odločanju. Dodaten argument sodišča prve stopnje, ki obravnava predlagateljičine ugotovitve v pripombah na izvedensko mnenje v zvezi s tem, kaj se šteje za del hiše in kaj ni predmet postopka, ni prepričljiv glede na to, da so dela zajeta v predlogu. Glede ostalih neizvedenih del, in sicer obnove stebričkov na ploščadi, ki od vhodnih vrat za avtomobile iz ceste vodi proti garažama strank tega postopka, kot tudi sanacije te ploščadi in obnove celotne zidane-betonske ograje, zlasti na zahodni strani, do ceste oz. ulice X, pa ni razvidno, na čem temelji takšen zaključek (da ne gre za nujna dela), zato ga ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev sklepa ne vsebuje dejanskih ugotovitev o stanju teh delov nepremičnine in dokazne podlage zanje.

12. Razveljavitev stroškovne odločitve utemeljuje že delna razveljavitev odločitve o glavni stvari.

13. Na preostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka, kolikor se nanaša na obnovo in sanacijo ploščadi in ograjnih elementov iz betonskih stebrov in zgornjih plošč pred glavnim vhodom v hišo, v III. točki izreka, razen glede zavrnitve predloga za nadomestitev soglasja za izvedbo sanacije stropov, okna in vrat v prostore delavnice pod vhodno ploščadjo, in v IV. točki izreka, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V zvezi z vprašanjem nujnosti izvedenih del je treba upoštevati, da se njihova nujnost presoja glede na stanje ob odločanju. Pritožbeno sodišče še opozarja, da v obravnavanem primeru ni primerna odločitev o stroških nasprotne udeleženke v skladu z načelom krivde iz petega odstavka 35. člena ZNP, saj bi se kljub morebitnemu umiku predloga glede že izvedenih del postopek moral nadaljevati glede predlaganih del, ki še niso bila izvedena. V obravnavanem primeru je zato treba uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

16. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): V skladu s 117. členom ZNP se določbe o postopku za ureditev razmerij med solastniki (112. do 116. člen ZNP) uporabljajo tudi v postopku za ureditev razmerij med etažnimi lastniki.

Op. št. (2): V. Rijavec, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, str. 343.