Jedro

Z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni zadev v predmetni zadevi, je bila tožnica opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega začel postopek izvršbe s prisilitvijo. V izvršilnem naslovu je tako upravni organ kot način izvršbe določil prisilitev, iz sklepa o izvršbi pa ni razvidno, zakaj se je pri izdaji sklepa o izvršbi odločil za drugačen način izvršbe, kot je določen v izvršilnem naslovu, to je po drugih osebah. Po 290. členu ZUP se način izvršbe sicer določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, vendar pa prvostopni organ razlogov za izbiro takšnega načina izvršbe, ki se razlikuje od načina izvršbe danega v opozorilu po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1, ni obrazložil.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep o dovolitvi izvršbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Maribor–Murska Sobota št. 06122-1979/2009/29 z dne 5. 11. 2012se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim prvostopnim sklepom je bilo ugotovljeno, da je dne 28. 4. 2012 postala izvršljiva odločba gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Maribor – Murska Sobota, št. 06122-1979/2009/19 z dne 24. 10. 2011, s katero je bilo inšpekcijski zavezanki naloženo, da v roku šestih mesecev po vročitvi odločbe odstrani in uskladi na lastne stroške neskladno gradnjo, to je prizidek k obstoječemu objektu na zemljišču s parc. št. 463 k.o. ..., tlorisnih dimenzij cca. 6,2 x 6,75 metra in maksimalne višine od tal do slemena cca. 8,5 metra, na severovzhodni fasadi v pritličju dve okni, v etaži balkon z oknom in vrati ter v etaži samostojno okno tako, da zniža višino prizidka (od tal do slemena) na 6,75 metra, poveča tlorisne dimenzije objekta na 7 x 6,75 metra, na severovzhodni fasadi odstrani okna v pritličju in na isti fasadi v etaži vso stavbno pohištvo ter balkon in vzpostavi stanje določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-05-1230/2004-7106 z dne 24. 6. 2005, zato se dovoli njena izvršitev (1. točka izreka). Tožeči stranki je bilo naloženo, da navedeno obveznost izvrši v naknadnem roku štirih mesecev po vročitvi tega sklepa. Po preteku tega roka bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec na stroške inšpekcijske zavezanke, o čemer bo zavezanka obveščena z obvestilom (2. točka izreka). S 3. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, s 4. točko pa da bo o stroških izdan poseben sklep.

Tožnica se je zoper ta sklep pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z odločbo št. 0612-12/2010-13-06411116 z dne 8. 1. 2013 njeno pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve obeh upravnih aktov izhaja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, ki jih predpisuje 290. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Inšpekcijska odločba o neskladni gradnji je postala izvršljiva dne 28. 4. 2012, obveznost uskladitve z gradbenim dovoljenjem z dne 24. 6. 2005 pa v postavljenem roku in vse do inšpekcijskega pregleda z dne 28. 9. 2012 ni bila izvedena. Pri tem je drugostopni organ tožnici še posebej pojasnil, da so vse njene pritožbene navedbe nanašajo na inšpekcijsko odločbo, ki se v tem izvršilnem postopku izvršuje, zato jih v izvršilnem postopku po izrecnem zakonskem določilu prvega odstavka 292. člena ZUP ni mogoče upoštevati.

Tožnica v vloženi tožbi navaja okoliščine v zvezi s tem, kar ji nalaga izvršilni naslov, iz njenih navedb pa izhaja, da se s tem ne strinja. Sprašuje se tudi, kako naj poveča dimenzije objekta. Razen tega zatrjuje, da bi ji zaradi tega nastala velika škoda, saj je v teku sprememba prostorskega plana za predmetno območje. Ne strinja se s tem, da mora zaradi neskladne gradnje, kot navaja, uničiti lastno eksistenco. Sklicuje se na solidno gradnjo predmetnega objekta in da ta prizidek nujno potrebuje tako za privatne kot poslovne potrebe. Opisuje še svoje premoženjske okoliščine, ne strinja pa se tudi s tem, da je izdaja gradbenega dovoljenja odvisna od soglasja soseda. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbi ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je upravno sodišče enkrat že odločilo s sklepom št. II U 48/2013-8 z dne 2. 10. 2013, s katerim je tožbo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo. Po pritožbi tožeče stranke je Vrhovno sodišče RS s sklepom št. I Up 509/2013-13 z dne 8. 5. 2014 pritožbi ugodilo, navedeni sklep upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Po presoji Vrhovnega sodišča je bila tožba tožeče stranke preuranjeno zavržena, ker sodišče ni presodilo tožbenih navedb, s katerimi tožnica smiselno ugovarja v izpodbijanem sklepu o izvršbi določenemu načinu izvršbe.

V tem upravnem sporu izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor št. 06122-197/2009/19 z dne 24. 10. 2011, s katerim je bilo tožnici naloženo, da kot investitorka neskladne gradnje prizidka k obstoječemu objektu na zemljišču parc. št. 463 k.o. ..., tlorisnih dimenzij cca 6,2 x 6,75 m (bruto) in maksimalne višine (od tal do slemena) cca 8,5 m, na SV fasadi v pritličju 2 okni, v etaži balkon z oknom in vrati ter v etaži samostojno okno, v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstrani in uskladi na lastne stroške neskladno gradnjo tako, da zniža višino prizidka (od tal do slemena) na 6,75 m, poveča tlorisne dimenzije objekta na 7,75 m, na SV fasadi odstrani okno v pritličju in na isti fasadi v etaži vso stavbno pohištvo ter balkon ter vzpostavi stanje določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-05-1230/2004-7106 z dne 24. 6. 2005, izdano pri Upravni enoti Maribor (1. točka izreka). Tožnica je bila opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti iz 1. točke začel postopek izvršbe s prisilitvijo (2. točka izreka).

Tretji odstavek 148. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) določa, da se, kadar je z inšpekcijsko odločbo odrejena odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija zemljišča, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, v odločbi inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali (po spremembi ZGO-1, ki je v veljavi od 28. 7. 2012) s prisilitvijo.

Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih s skladu z določbami ZGO-1, se opravlja po določbah ZUP, če ZGO-1 ne določa drugače (147. člen ZGO-1). V predmetni zadevi gre za izvršbo nedenarne obveznosti, ta pa se opravi po drugih osebah, ali s prisilitvijo (296. člen ZUP). Izvršba po drugih osebah se opravi na zavezančeve stroške, če je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni popolnoma, zavezanca pa je treba na to poprej opozoriti (296. člen ZUP). Če pa je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (298. člen ZUP). Če je izvršbo mogoče opraviti na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi na tak način in s takim sredstvom, ki je za zavezanca najmilejši, pa se z njim doseže namen izvršbe (prvi odstavek 285. člena ZUP).

Po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1 se torej inšpekcijskega zavezanca opozori na to, da se izvršba lahko opravi po drugih osebah ali s prisilitvijo. Z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni zadev v predmetni zadevi, je bila tožnica opozorjena, da se bo v primeru neizpolnitve naloženega začel postopek izvršbe s prisilitvijo. V izvršilnem naslovu je tako upravni organ kot način izvršbe določil prisilitev, iz sklepa o izvršbi pa ni razvidno, zakaj se je pri izdaji sklepa o izvršbi odločil za drugačen način izvršbe, kot je določen v izvršilnem naslovu, to je po drugih osebah. Po 290. členu ZUP se način izvršbe sicer določi s sklepom o dovolitvi izvršbe, vendar pa prvostopni organ razlogov za izbiro takšnega načina izvršbe, ki se razlikuje od načina izvršbe danega v opozorilu po tretjem odstavku 148. člena ZGO-1, ni obrazložil. Ker upravni organ ni navedel odločilnih dejstev za predmetno odločitev, se odločbe ne da preizkusiti, s tem pa je storjena bistvena kršitev določb postopka, zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba skrbno presoditi, kakšen način izvršbe je glede na naloženo obveznost najprimernejši in ponovno odločiti o zadevi.

K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da bo moral upravni organ v ponovljenem postopku presoditi tudi ali je izvršilni naslov v celoti izvršljiv oziroma primeren za izvršbo, upoštevajoč pri tem, da gradbeno dovoljenje ni odločba, ki se prisilno izvršuje.