Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo zaradi umika tožbe. Štelo je, da je tožnik umaknil tožbo zaradi sklenitve izvensodne poravnave takoj, ko je toženka z njo izpolnila zahtevek, zato toženki na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni dolžan povrniti stroškov postopka. Ker toženkini stroški, ki so ji nastali po umiku, niso stroški, ki bi ji nastali po tožnikovi krivdi ali naključju, ki se mu je primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP), jih tožnik ni dolžan povrniti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka), toženki pa naložilo, naj sama krije svoje stroške sodnega postopka (II. točka).

2.Zoper II. točko izreka zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo toženka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožniku v plačilo naloži pravdne stroške toženke z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Opisuje potek postopka, ki se je začel s tožbo v upravnem sporu, razveljavljeno odločitev o zavrženju tožbe ter nasprotuje ugotovitvam pritožbenega sodišča v sklepu, s katerim je razveljavilo sklep o zavrženju tožbe. Navaja, da s poravnavo ni izpolnila celotnega tožbenega zahtevka oziroma da je poravnava obsegala vsebinsko povsem drugačne zaveze od teh, ki naj bi bile predmet tega spora. Meni, da je zmotno stališče, da se je zavezala izpolniti zahtevek po tožbi, saj je to v nasprotju z vsebino zahtevka, kot jo je določilo pritožbeno sodišče, tudi sicer je zahtevek s takšno vsebino nedopusten (prvotna tožba je bila vložena zoper komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja), neizvršljiv zaradi nedoločenosti in nedoločljivosti in tudi zato, ker naslovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje glede naziva. Ponavlja, da je imel tožnik pred vložitvijo tožbe veljavno pogodbo o zaposlitvi in veljavno odločbo o nazivu. Navaja, da spor v zvezi z imenovanjem v naziv X. stopnje pred Upravnim sodiščem še poteka, v tem delovnem sporu pa niti ni zahtevka za izdajo odločbe za imenovanje v točno določeni naziv. Navaja, da se z vlaganjem tožb, v katerih tožbeni zahtevek ni konkretiziran, tožniku omogoči, da se vsaka zaveza, ki bi jo prevzela toženka, lahko šteje za izpolnitev tožbenega zahtevka. Takemu razumevanju sodišča kot napačnemu nasprotuje in zatrjuje kršitev procesnih pravil. Zatrjuje kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji je bila onemogočena pravica do obrambe, ker ji še sedaj ni znano, kaj je predmet tega delovnega spora. Sklicuje se na podobno nedoločen in nedoločljiv zahtevek v delovnem sporu številka IV Pd 51/2025, v katerem tožnik prav tako trdi, da toženka ni upravičena do povračila pravdnih stroškov zaradi izpolnitve zahtevka s poravnavo. Meni, da ne more ostati brez povračila pravdnih stroškov v obeh sporih. Navaja, da je tožnik vodil tri sodne postopke o vsaj deloma isti stvari, tj. imenovanju v naziv, tako da bo njegovo ravnanje še dodatno nagrajeno, če ne bo dolžan toženki povrniti stroškov; to je v nasprotju z načelom resnicoljubnosti in poštenega uveljavljanja pravic. Graja ugotovitev o izpolnitvi tožbenega zahtevka z izdajo sklepa o začasni napotitvi; tožnik je zahteval izdajo sklepa o premestitvi. Trdi, da tožnik s tožbenim zahtevkom za izdajo odločbe o nazivu v tem delovnem sporu nikoli ne bi mogel uspeti zaradi nepristojnosti in litispendence. Zatrjuje še, da tožnik svoje obveznosti po sklenjeni izvensodni poravnavi ni izpolnil in ni takoj umaknil tožbe tj. dne 13. 5. 2025, ampak šele 2. 6. 2025, toženki pa je bila vloga vročena šele 9. 6. 2025, zato je upravičena do povračila pravdnih stroškov zaradi nepravočasnega umika. Uveljavlja upravičenost do stroškov za pripravljalno vlogo z dne 4. 6. 2025, s katero je sodišče obvestila o sklenjeni poravnavi, za vlogo z dne 6. 6. 2025, s katero je predložila listini, ki dokazujeta, da je svoje zaveze po sklenjeni poravnavi izpolnila, za vlogo z dne 12. 6. 2025, s katero je podala soglasje k umiku tožbe, in za vlogo z dne 16. 6. 2025, ki je sicer primarno posledica napake sodišča, ki je zmotno mislilo, da pravdni stranki predlagata sklenitev sodne poravnave. Zatrjuje zmotno uporabo določb izvensodne poravnave, ki jo je sklenilo za toženko Ministrstvo za notranje zadeve, ki ne more sklepati dogovora o sodnih oziroma pravdnih stroških, do povračila katerih je Državno odvetništvo upravičeno po 8. členu Zakona o državnem odvetništvu; tak dogovor bi bil ničen, saj državni organi, ki jih Državno odvetništvo zastopa, ne morejo razpolagati s terjatvijo Državnega odvetništva iz naslova pravdnih stroškov. Vztraja, da je upravičena do povračila pravdnih stroškov po 158. členu ZPP, ker umik tožbe ni bil posledica izpolnitve zahtevka, dodatno pa tudi po 156. členu ZPP, ker so vsi stroški, z izjemo odgovora na tožbo, bili izključno posledica pasivnosti, nepravočasnega oziroma napačnega ravnanja tožnika oziroma njegovega pooblaščenca in so toženki nastali zaradi njunega krivdnega ravnanja. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka toženki. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo toženka zatrjuje zato, ker naj ji ne bi bilo znano, kaj je predmet tega spora, oziroma ker naj bi predmet tega spora opredeljevalo pritožbeno sodišče v sklepu Pdp 25/2025, s katerim je razveljavilo sklep o zavrženju tožbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbe toženka ne more utemeljevati z nestrinjanjem z odločitvijo pritožbenega sodišča glede nezavrženja tožbe niti s trditvami o teku drugih sodnih sporov med strankama. Kaj je predmet tega spora, izhaja iz tožbe, ki je bila toženki vročena, nanjo pa je tudi pravočasno odgovorila. Sodelovanje v postopku ji je bilo omogočeno.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno skladno s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek ustavilo zaradi umika tožbe 2. 6. 2025. Štelo je, da je tožnik umaknil tožbo zaradi sklenitve izvensodne poravnave takoj, ko je toženka z njo izpolnila zahtevek, zato toženki na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP ni dolžan povrniti stroškov postopka.

8.Pritožba kot bistveno navaja, da z izvensodno poravnavo z dne 12. 5. 2025 ni izpolnila zahtevka v tem individualnem delovnem sporu, zaradi česar sodišče prve stopnje ne bi smelo o stroških postopka odločiti na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. To ne drži. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je umik posledica izvensodne poravnave, ki jo je tožnik utemeljeno štel za izpolnitev zahtevka. Tožnik je namreč v zadevi zahteval izdajo sklepa o delovnem mestu in uradniškem nazivu, iz vsebine izvensodne poravnave (ki je povzeta v 5. točki obrazložitve sklepa) pa izhaja toženkina zaveza, da bo tožniku izdala odločbo o imenovanju v dogovorjeni naziv in ponudila v podpis aneks o trajni premestitvi na delovno mesto višji policist specialist - starejši policist ter mu izdala odločbo o začasni napotitvi, poleg tega pa bo aneks vseboval prevedbo plačnega razreda in izpolnitev pogojev za napredovanje za dva plačna razreda. S sklenitvijo izvensodne poravnave je tožnik dosegel, kar je uveljavljal s tožbo, zaradi česar je pravilno stališče, da jo je umaknil prav zato, ker je toženka izpolnila zahtevek. Pritožbena trditev, da je toženka izdala sklep o začasni napotitvi, in ne sklepa o premestitvi, ni odločilna, saj je v izvensodni poravnavi trajna premestitev del aneksa k pogodbi o zaposlitvi, tožnik je torej s tem delom zahtevka uspel.

9.Toženka neutemeljeno nasprotuje stališču, da je tožnik tožbo umaknil takoj po sklenjeni izvensodni poravnavi. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožba, ki jo je tožnik umaknil z vlogo 2. 6. 2025, umaknjena takoj. Glede na to, da je bila izvensodna poravnava sklenjena 12. 5. 2025 in glede na to, da do 2. 6. 2025, ko je tožnik sporočil, da tožbo umika, ni bilo izvedeno nobeno procesno dejanje v postopku, je treba zavrniti toženkino zatrjevanje, da tožbe ni umaknil takoj. Med sklenitvijo izvensodne poravnave in umikom je minilo manj kot tri tedne, na pravilnost ugotovitve o takojšnjem umiku pa ne vpliva datum vročitve vloge toženki ali pomotno pozivanje k podpisu sodne poravnave. Tako so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 158. člena ZPP, da tožniku ni treba povrniti stroškov postopka toženki. Zavrniti je treba tudi pritožbeno navedbo, da so toženki nastali stroški zaradi tožnikove krivde. Kot navedeno, je tožnik tožbo umaknil takoj po sklenjeni izvensodni poravnavi (izpolnitvi), zato mu ni mogoče očitati pasivnosti, nepravočasnega ali napačnega ravnanja, kot pavšalno zatrjuje toženka v pritožbi. Ker toženkini stroški, ki so ji nastali po umiku, niso stroški, ki bi ji nastali po tožnikovi krivdi ali naključju, ki se mu je primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP), je pravilna odločitev, da ji jih tožnik ni dolžan povrniti.

10.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja. Na odločitev o stroških v tej zadevi ne vplivajo trditve toženke o drugih dveh postopkih, ki jih je sprožil tožnik, niti razpravljanje o tem, ali bi se toženka v izvensodni poravnavi lahko odpovedala stroškom, ki so zaradi zastopanja nastali Državnemu odvetništvu. V pritožbi toženka ne nasprotuje pravilni ugotovitvi, da izvensodna poravnava nima nobene vsebine glede toženkinih stroškov. Glede na to sodišče prve stopnje niti ni moglo zmotno uporabiti določb izvensodne poravnave, kot toženka zgrešeno uveljavlja v pritožbi.

11.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

13.Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča, zato ne gre za potreben strošek postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Zveza: