Jedro

Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo odločb tožene stranke št. 1803-376/2009-DI/2 z dne 3. 9. 2009 in št. 1803-392/2009-LJ/2 z dne 30. 7. 2009. Toženi stranki je naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe tožniku izda nov upravni akt o odmeri nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni za polni delovni čas od 6. 7. 2006 do 19. 11. 2009 ter da mu v tem roku nadomestilo tudi izplača, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2009 dalje do plačila. Zahtevek za priznanje in izplačilo nadomestila za čas od 25. 5. 2006 do 5. 7. 2006 je zavrnilo kot neutemeljen. Prav tako je toženi stranki naložilo v plačilo stroške postopka. Ugotovilo je, da delodajalec tožniku v obdobju, ko je bil le-ta začasno nezmožen za delo, ni izplačeval nadomestila plače. Ker je bilo tožniku zaradi neaktivnosti oz. nelikvidnosti delodajalca oteženo uresničevanje temeljne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je sodišče presodilo, da tožnik utemeljeno uveljavlja neposredno plačilo od tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in izplačilo nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela od 6. 7. 2006 dalje. Po stališču sodišča druge stopnje ni pravne podlage, na podlagi katere bi delavec lahko zahteval od tožene stranke izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 in naslednji). Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, le-ti so med sabo različni in izključujoči. Kadar delodajalec delavcu ne izplača nadomestila plače, pa čeprav bi to izplačilo lahko refundiral od tožene stranke, mora imeti delavec možnost neposrednega uveljavljanja nadomestila plače od tožene stranke. Tako bi se z ustrezno razlago pravne norme in zasledovanjem njenega smisla delavcu zagotovilo učinkovito varstvo ter uveljavljanje njegove socialne pravice.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revident pavšalno zatrjuje obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar teh kršitev z ničemer ne utemelji. Zato Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe z vidika tega revizijskega razloga ni preizkušalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) v 137. členu ureja pravico delavca do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi njegove nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. V tretjem in četrtem odstavku 137. člena ZDR je določeno, kdaj delodajalec izplača nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja oz. tožene stranke. Da delodajalci v breme tožene stranke izplačujejo svojim delavcem nadomestila plače v času začasne zadržanosti od dela, izhaja tudi iz drugega odstavka 229. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 in naslednji).

10. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu (1). Tega ne spremenijo niti okoliščine na strani delodajalca, kot so: njegova pasivnost, likvidnostne težave, da je v postopku prenehanja kot pravna oseba in podobno. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače, in je zahtevek utemeljeno zavrnilo.

11. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče je enako stališče zavzelo v zadevah VIII Ips 376/2009 z dne 5. 4. 2011 in VIII Ips 451/2009 z dne 23. 5. 2011.