Jedro

Iz predloženega projekta je jasno razvidno, da je etažnost obstoječega objekta K+P+N+mansarda, s posegom pa bo nastal objekt etažnosti K+P+1+podstrešje. Iz istega dela projekta je tudi razvidno, da se bo podstrešje nadvišalo s predvidenim hidravličnim dvigom obstoječega ostrešja in se obstoječi zidovi nadzidajo za 120 cm in s tem zviša kolenčni zid. Navedeno ne kaže na nadzidavo v smislu pridobitve nove etaže, ampak le na zvišanje že obstoječe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana št. 354-715/2012-06 z dne 4. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v zvezi z gradnjo prizidka in nadzidavo obstoječega stanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 685/1 k.o. … tožnikoma odmerila komunalni prispevek v višini 2.251,28 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je komunalni prispevek odmerjen na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11), podatki, potrebni za odmero, pa so povzeti iz priložene projektne dokumentacije. Pri izračunu je bila upoštevana neto tlorisna površina objekta v izmeri 66,37 m2, kar predstavlja razliko med obstoječim stanjem v izmeri 155,93 m2 in novim stanjem s površino 222,30 m2. Iz obrazložitve je še razvidno, da obstoječa površina predstavlja seštevek 59,84 m2, 47,85 m2 in 48,24 m2. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil in v razlogih med drugim pojasnil, da prvostopenjski organ pri obstoječem stanju ni upošteval neto tlorisne površine podstrešja, saj je posnetek obstoječega stanja v projektni dokumentaciji ne izkazuje, poleg tega pa je predmet gradbenega dovoljenja nadzidava stanovanjskega objekta za 120 cm. V zvezi z pritožbenim ugovorom, da prvostopenjski organ ni navedel naziva standarda za izračun površin, na katerega se je skliceval v odločbi, pritožbeni organ pojasnjuje, da je standard SIST ISO 9836 eden od pomembnejših standardov na področju arhitekturne in gradbene stroke, na katerega pri ugotavljanju stopnje pozidanosti napotuje tudi 207. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pri izračunavanju površin in prostornin objektov.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da bi moral prvostopenjski organ pri izračunu neto tlorisne površine obstoječega stanja upoštevati tudi površino izkoriščenega podstrešja v izmeri 52,44 m2, kar je bilo navedeno v dopolnitvi vloge z dne 4. 10. 2012. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel razlogov, zakaj te površine ni upošteval. Po njunem mnenju tudi ne zadostuje sklicevanje le na naziv standarda SIST ISO 9836, saj ni razvidno, za katero verzijo gre. Iz zadnje veljavne verzije SIST ISO 9836:2011 namreč ne izhaja, da je izključeno upoštevanje neto tlorisne površine izkoriščenega podstrešja, kakor sta navedla v že omenjeni dopolnitvi. Ne drži niti to, da projektna dokumentacija v posnetku obstoječega stanja ne izkazuje etažnosti, saj je v tekstualnem delu (točka 2.1. tehničnega poročila) navedeno, da je etažnost obstoječega objekta K+P+N+mansarda. Navedeno izhaja tudi iz grafičnega dela projektne dokumentacije. Glede na navedeno je izkazana etažnost obstoječega objekta, ki vključuje tudi izkoriščeno podstrešje, kvadrature katerega pa toženka pri odmeri ni upoštevala. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni in odmeri komunalni prispevek tako, da upošteva pri izračunu neto tlorisno površino v izmeri 13,93 m2, podrejeno, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahtevata tudi povračilo sodne takse.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz drugostopenjske odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ pri odmeri komunalnega prispevka upošteval pravilno neto tlorisno površino obstoječega objekta, ki se spreminja (povečuje) s prizidavo in nadzidavo. V v skladu s prvim odstavkom 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) je neto tlorisna površina eno od meril, ki se upošteva pri določanju komunalnega prispevka.

Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je toženka tožniku 2. 10. 2012 poslala poziv na dopolnitev predložene projektne dokumentacije št. A-001-2012, avgust 2012, izdelovalca … d.o.o. iz Ljubljane, in sicer s podatkom o neto tlorisni površini obstoječega stanja (to je pred gradnjo prizidave in nadzidave za vsako etažo posebej) in s podatkom o neto tlorisni površini novega stanja, to je po izvedenem posegu, prav tako za vsako etažo posebej. Pri tem mu je pojasnila, da je podatek v načrtu arhitekture in v tehničnem poročilu pri izračunu površin in prostornin objekta po standardu SIST ISO 9836 enak tako za obstoječe kot za novo stanje. Nadalje je razvidno, da sta tožnika na podlagi tega poziva še isti dan dopolnila vlogo, in sicer je projektant poslal podatke za obstoječe in novo stanje neto tlorisnih površin obravnavane stavbe. Iz teh podatkov izhaja, da je pri obstoječem stanju upoštevana tudi površina podstrešja v izmeri 52,44 m2, na kar se sklicujeta tudi tožnika v tožbi. Kljub temu upravni organ teh podatkov ni upošteval, niti ni pojasnil razlogov za tako ravnanje. Sodišče zato ne more preizkusiti tožbenega stališča, da v obravnavani zadevi pri ugotavljanju neto tlorisne površine, v zvezi s katero naj se odmeri komunalni prispevek, nepravilno ni bila upoštevana površina obstoječega izkoriščenega podstrešja. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Navedene pomanjkljivosti ni odpravil niti pritožbeni organ, ki meni, da neto tlorisna površina podstrešja pravilno ni bila upoštevana, saj da gre za nadzidavo stanovanjskega objekta. Iz navedenega stališča namreč ni razvidno, kakšna naj bi bila povezava med že obstoječim podstrešjem in nadzidavo, glede na to, da je iz predloženega projekta, ki se nahaja v upravnih spisih, jasno razvidno, da je etažnost obstoječega objekta K+P+N+mansarda, s posegom pa bo nastal objekt etažnosti K+P+1+podstrešje (2.1. tehničnega poročila). Iz istega dela projekta je tudi razvidno, da se bo podstrešje nadvišalo s predvidenim hidravličnim dvigom obstoječega ostrešja in se obstoječi zidovi nadzidajo za 120 cm in s tem zviša kolenčni zid. Navedeno ne kaže na nadzidavo v smislu pridobitve nove etaže, ampak le na zvišanje že obstoječe. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

V zvezi z zahtevkom tožnikov za povrnitev sodnih taks sodišče pojasnjuje, da bo plačana sodna taksa za postopek na prvi stopnji v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).