Jedro

V konkretnem primeru dolžnica predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Sklep o dovolitvi izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Na to kažejo določbe o tem, da pravna sredstva zoper njega ne zadržijo postopka (5. odst. 9. čl. ZIZ) in da se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (1. odst. 46. čl. ZIZ). Glede na tako naravo sklepa o izvršbi razveljavitev potrdila o njegovi izvršljivosti ne more biti dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pritrjuje njenim navedbam, da je prišlo do nepravilne vročitve, zaradi česar je prišlo tudi do pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. V identični zadevi je bil sprejet predlog dolžnika in razveljavljena klavzula o pravnomočnosti in sklep ponovno vročen dolžniku, ki je zoper njega nato v zakonitem roku podal ugovor. Ker ima pravni interes, da se takšna klavzula razveljavi, predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Čeprav je sodišče prve stopnje dolžničino vlogo obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, kar ta tudi po svoji vsebini ni, je odločitev o zavrženju pravilna. Ker gre zgolj za presojo dopustnosti predloga dolžnice v zvezi s katero ni potrebno ugotoviti kakih dejstev, je to presojo opravilo pritožbeno sodišče samo. Po določilu 4. odst. 42. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) razveljavi neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče ali organ, ki ga je izdal. V konkretnem primeru dolžnica predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku dne 6.2.2001 na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Takšen predlog pa ni dopusten oziroma kolikor dolžnica s svojim predlogom meri na razveljavitev potrdila o pravnomočnosti tega sklepa, zanj nima pravnega interesa. Sklep o dovolitvi izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Na to kažejo določbe o tem, da pravna sredstva zoper njega ne zadržijo postopka (5. odst. 9. čl. ZIZ) in da se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (1. odst. 46. čl. ZIZ). Glede na tako naravo sklepa o izvršbi razveljavitev potrdila o njegovi izvršljivosti ne more biti dopustna. Če pa dolžnica s predlogom želi doseči razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, kar bi bilo mogoče sklepati iz njenih navedb o tem, da želi doseči vročitev sklepa in nato podati zoper njega v zakonsko določenem roku ugovor, pa ji je treba pojasniti naslednje: - Na sklepu o izvršbi z dne 6.2.2001 ni potrdila o pravnomočnosti (za to sicer predvidena rubrika v obrazcu ni izpolnjena niti z datumom niti podpisom odgovorne osebe, ki naj bi ugotovila pravnomočnost). - Sklep o izvršbi postane pravnomočen, ko ga ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (ugovorom in pritožbo), torej s pretekom zakonsko določenega roka za vložitev rednega pravnega sredstva. Po 3. odst. 9. čl. ZIZ je treba pritožbo in ugovor vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Četudi dolžnica trdi, da ji sklep ni bil vročen na način, kot določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za osebno vročitev stranki, pa ni nobenega dvoma, da ji je bil že vročen in da je tudi rok za vložitev pravnega sredstva zoper njega potekel. Dolžnica je namreč (sicer kot samostojna podjetnica posameznica) zoper njega že ugovarjala (ugovor dolžnikovega dolžnika z dne 19.2.2001). Samostojni podjetnik posameznik je namreč fizična oseba (7. odst. 1.čl. Zakona o gospodarskih družbah). Vse navedeno pa kaže, da dolžnica ne more izpodbijati klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Ker te še ni, za to ne more imeti pravnega interesa (3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep izvršilnega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).