Jedro

Okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala.

Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun. Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 16. 11. 2018 izdalo sodbo in sklep VI Pg 2404/2017 (496. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP), zoper katero je tožena stranka dne 17. 12. 20181 napovedala pritožbo. Ker ob vložitvi vloge, ki je vsebovala napoved pritožbe, ni plačala sodne takse, jo je sodišče s plačilnim nalogom VI Pg 2404/2017 z dne 18. 12. 2018 (list. št. 60 in 61) pozvalo, naj plača sodno takso za napoved pritožbe v znesku 210,00 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napoved pritožbe tožene stranke zoper sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 2404/2017 z dne 16. 11. 2018, vložena 14. 12. 2018, štelo za umaknjeno. Ugotovilo je namreč, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 2. 2019 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (in jo pri tem opozorilo, da začne rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi sklepa oziroma - v primeru pritožbe - po vročitvi odločitve pritožbenega sodišča), da je takšno odločitev potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 29. 5. 2019 (list. št. 77), da v petnajstdnevnem roku, ki je začel teči po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, tožena stranka sodne takse ni plačala in da tudi po pozivu sodišča v naknadnem tri dnevnem roku sodišču ni predložila dokazila o plačilu.

3. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na tretji odstavek 105.a člena ZPP.

4. Proti citiranemu sklepu je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni uveljavljala, je pa navedla, da se z obrazložitvijo sodišča ne strinja, saj je sodno takso zagotovo plačala. Storitve plačil opravlja računovodkinja, ker pa je s to tožena stranka zaradi težav s plačevanjem obveznosti do nje v sporu, ji potrdila o plačilu ne želi izdati. Pritožbeno sodišče tako poziva, da ponovno preveri, ali je morda spregledalo prejeto plačilo sodne takse in je zato prišlo do napake.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, nastopi, če stranka ne plača sodne takse v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, (1) da je (prvostopenjsko sodišče) v sklepu o zavrnitvi predloga z dne 14. 2. 2019 toženo stranko opozorilo, da začne rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu teči naslednji dan po vročitvi sklepa oziroma - v primeru pritožbe - po vročitvi odločitve pritožbenega sodišča, (2) da je bila s sklepom pritožbenega sodišča z dne 29. 5. 2019 odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse potrjena, (3) da je bil ta sklep toženi stranki vročen dne 7. 6. 2019 in (4) da je takrat začel teči tudi 15 dnevni rok za plačilo sodne takse. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje tožena stranka pritožbeno ni izpodbijala. Prav tako ne (pravilne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da po pozivu prvostopenjskega sodišča dokazila o plačilu sodne takse ni predložila. Pritožbeno je uveljavljala le, da je sodno takso zagotovo plačala in sodišče pozvala, da ponovno preveri, ali je spregledalo prejeto plačilo in je zato prišlo do napake. Ker je s svojo računovodkinjo v sporu, ji namreč ta potrdila o plačilu ne želi izdati. Izrecno torej izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je očitek neutemeljen. Tožena stranka tovrstne ugotovitve ni ovrgla s predložitvijo potrdila o plačilu. Pritožnica se namreč ne more uspešno sklicevati na to, da ji računovodkinja zaradi spora ne želi izdati potrdila o plačilu. V obravnavanem primeru je relevantno zgolj vprašanje, ali je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR po plačilnem nalogu z dne 18. 12. 2018 plačala, ne pa vprašanje, kakšen odnos ima zavezanka za plačilo sodne takse (tj. tožena stranka) s svojo računovodkinjo, ki naj bi v obravnavanem primeru izvedla storitev plačila. Povedano drugače - okoliščina, da je tožena stranka v sporu z računovodstvom, ne spreminja njene obveznosti, da (če hoče preprečiti učinkovanje iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP) dokaže, da je dolžno sodno takso plačala. Ker sama pravi, da potrdila o plačilu nima (ker ji ga računovodkinja noče izdati), pa ji to v tem primeru ni uspelo.

9. Ugotovitev, da iz evidence Uprave za javna plačila izhaja, da tožena stranka sodne takse v predvidenem roku ni plačala, je pravilna. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilno preverilo prilive na svoj transakcijski račun (prim. plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 88 in plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 89, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje v relevantnem obdobju plačilo preverjalo tako po referenci kot tudi po znesku sodne takse). Po prejemu obravnavane pritožbe je to (kot ga je pozvala pritožnica) storilo še enkrat (prim. plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 95 in plačilni promet UJPnet, pripet k list. št. 96). Ker iz nobenega od navedenih dokumentov ne izhaja, da je tožena stranka sodno takso za napoved pritožbe v višini 210,00 EUR plačala in ker - kot že obrazloženo - potrdila o opravljenem plačilu ni predložila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku, razveljavitve izpodbijanega sklepa v tem pritožbenem postopku torej ne more doseči. 10. Glede na zgornje razloge je pritožba tožene stranke neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče poleg tega ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Vloga, ki je vsebovala napoved pritožbe, je bila po pošti priporočeno poslana dne 14. 12. 2018.