17. 12. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Martina Likeba, Šmartno ob Paki, na seji 17. decembra 2019

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (v nadaljevanju Uredba), s katero država načrtuje izgradnjo dela t. i. tretje razvojne osi. Je lastnik nepremičnine na območju izpodbijanega državnega prostorskega načrta (4. člen Uredbe). Meni, da je Uredba v neskladju s 3.a, 8., 25., 70.a, 71., 72. in 73. členom Ustave. Uredba naj bi bila v neskladju tudi s 46. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16 – ZVO-1), z Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27. 12. 2006), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22. 12. 2000), Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992), Direktivo 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29. 11. 2008) ter Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20. 12. 2013). Pobudnik posebej opozarja na nevarnost, ki naj bi jo predvidena avtocesta predstavljala za vodne vire na območju gradnje avtoceste, in na problematiko emisij toplogrednih plinov oziroma njihovih vplivov na kakovost zraka na navedenem območju. Meni, da predviden poseg pomeni nevarnost tudi za posebno ohranitveno območje Nature 2000 Savinja Grušovlje – Petrovče, ki je območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in prednostnima vrstama. Vse navedeno naj v okoljskem poročilu kot sestavnemu delu Uredbe ne bi bilo ustrezno predstavljeno in ovrednoteno. Pobudnik meni še, da nadaljevanje projekta pomeni kršitev energetske politike Evropske unije. Predlaga začasno zadržanje izvrševanja Uredbe.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

3.Izpodbijana Uredba ne učinkuje neposredno. Z njo je Vlada določila načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ter druge pogoje za umestitev načrtovane državne ceste v prostor (prvi odstavek 2. člena Uredbe), za izvedbo načrtovane gradnje pa bo moral investitor na njeni podlagi pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Pobudnik bo lahko v tem postopku, če bo izkazal svoj pravni interes, sodeloval kot stranski udeleženec. Obenem bo moral investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja med drugim izkazati tudi pravico gradnje,[1] za kar pa bo moral urediti lastninskopravna razmerja s pobudnikom. Pobudnik bo zato lahko svoje očitke o nezakonitosti in protiustavnosti Uredbe uveljavljal tudi v razlastitvenem postopku, v katerem bo imel položaj stranke.[2]

4.Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo. Glede na takšno odločitev se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do pobudnikovega predloga za začasno zadržanje izvrševanja Uredbe.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej 3. točko drugega odstavka 35. člena in 6. točko prvega odstavka 41. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. – GZ).

[2]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-11/18 z dne 17. 6. 2019.