Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave. Navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave.
1. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklenilo, da se izvršilni postopek nadaljuje, v 2. točki izreka je izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 11. 3. 2011, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 2. 2012 utesnilo tako, da se izvršba opravi za izterjavo 31.104,47 EUR, v presežku pa izvršbo ustavilo, v 3. točki izreka pa je odločilo, da se pred 4. 1. 2017 izvršba ne sme opravljati.
2. Dolžnik vlaga pravočasno pritožbo zoper 2. točko izreka in navaja, da je v tej točki izreka sodišče napačno navedlo, da se opravi izvršba v znesku 31.104,47 EUR od dne 4. 1. 2017 dalje. Dolžnik prereka višino upnikove terjatve, saj je sodišče napačno ugotovilo, da je višina le-te ob začetku postopka prisilne poravnave znašala 62.208,94 EUR. Kot bistveno v nadaljevanju navaja, da je upnik zoper dolžnika do uvedbe prisilne poravnave zoper dolžnika sprožil dva izvršilna postopka. Dne 10. 5. 2011 je upniku nakazal skupaj 60.000,00 EUR, pri čemer je bil del tega plačila v znesku 11.229,29 EUR namenjen poplačilu predmetne izvršbe (prilaga pregled prometa in potrdilo o plačilu 60.000,00 EUR ter specifikacijo plačil dolžnika). Dolžnik opiše, kako je poplačeval terjatev po računu 2010-0658 in 2010-1069, ki se delno izterjujeta v tem postopku in postopku VL 13546/2010. V zvezi z računom 2010-1069 pa navaja, da ga je do dne začetka prisilne poravnave 10. 5. 2012 poplačal delno v znesku 13.169,53 EUR, in sicer dne 10. 5. 2011 v znesku skupaj 11.229,29 EUR (plačilo z dne 10. 5. 2011 v višini 60.000,00 EUR), pri čemer je način poplačila razviden iz specifikacije dolžnika in izračuna zamudnih obresti po programu VSRS. Še pred vložitvijo izvršilnega predloga pa je plačal znesek 1.940,24 EUR. Navedeno pomeni, da je bila predmetna izvršba do dneva začetka prisilne poravnave delno poplačana v višini 11.229,29 EUR ter da na dan začetka postopka prisilne poravnave dolžnik dolguje upniku po predmetni izvršbi skupaj z obrestmi še 50.257,26 EUR, česar sodišče ni upoštevalo. Glede na navedeno dolžnik predlaga, da sodišče ugodi pritožbi in 2. točko izreka spremeni tako, da se opravi izvršba za znesek 25.128,64 EUR od dne 4. 1. 2017 dalje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
5. S sklepom o izvršbi z dne 11. 3. 2011, ki je postal pravnomočen 18. 1. 2012, je bila zoper dolžnika dovoljena izvršba zaradi izterjave glavnice 63.379,99 EUR s pripadajočimi obrestmi. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani je bil nad dolžnikom 10. 5. 2012 začet postopek prisilne poravnave, 14. 12. 2012 pa je bil izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave.
6. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 216. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave in izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice. Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 11. 3. 2011 (primerjaj prvi odstavek 215. člena ZFPPIPP), je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave (četrti odstavek 212. člena ZFPPIPP in 160. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi določb prvega in četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP izračunalo, kaj vključuje upnikova terjatev po pravnomočnem sklepu o izvršbi z dne 11. 3. 2011, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, in ugotovilo, da je ta na dan začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom 10. 5. 2012 znašala 62.208,94 EUR.
7. Vendar pa dolžnik v pritožbi navaja, da je do začetka postopka prisilne poravnave 10. 5. 2012 delno poplačal upnikovo terjatev in da je zaradi teh delnih plačil upnikova terjatev na dan začetka postopka prisilne poravnave skupaj z obrestmi znašala 50.276,88 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo, sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek; ocenjuje namreč, da glede na naravo stvari in okoliščine konkretnega primera sámo ne more dopolniti postopka (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje, upoštevajoč dolžnikove pritožbene navedbe in podane dokazne predloge, ponovno presodi (ob upoštevanju tudi upnikove pravice do izjave), kolikšna je bila višina upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom in glede na ugotovljeno ponovno odloči, ali in v kolikšnem obsegu pod zneskom 31.104,47 EUR se izvršba še nadaljuje.
9. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za novo odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).