Jedro

Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Citirano zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil med določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Sodišče dodaja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 141/2022-2 z dne 24. 8. 2022. Organ v obrazložitvi ugotavlja, da je bila z odločbo, v zvezi s katero tožnica zaproša za dodelitev BPP, zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje, sestavo in vložitev tožbe ter zastopanje v postopku pred sodiščem zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 128/2022-2 z dne 19. 7. 2022, s katero je bila prav tako zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP. Na podlagi tega organ zaključuje, da gre v tem primeru za zadevo, za katero se na podlagi pete alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) BPP ne more dodeliti, saj tožnica zaproša za BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. Navaja, da se nahaja v podrejenem položaju in da ji je nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Sodišču predlaga, naj upošteva njene navedbe v tožbi, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije, v kateri se ji nedopustno omejuje pravico do javnih sredstev, pravico do osebne lastnine, pravico do zagovornika po BPP in pravico do enake obravnave. Trdi, da se toženka nedopustno sklicuje na 8. člen ZBPP, ki omejuje dodeljevanje BPP v upravnih sporih, da bi se preprečilo t. i. veriženje prošenj. Toženki očita, da je namreč soodgovorna za tožničino nedopustno situacijo, v kateri lahko ostane brez vsega, ter da ne upošteva dejanskega stanja in ga tolmači v tožničino škodo. Meni, da bi toženka morala uporabiti določbe 31. člena ZBPP, ne pa da izdaja akte v nasprotju s 7. in 8. členom ZBPP.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 22. 11. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker gre v zadevi za enostavno pravno in dejansko stanje, sklenilo, da v zadevi odloča sodnica posameznica.

**K odločitvi sodišča**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba, s katero je upravni organ zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 141/2022-2 z dne 24. 8. 2022. 7. Sodišče ugotavlja, da tožnica ne ugovarja zaključku organa v izpodbijani odločbi, da vlaga prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper prej navedeno odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje, sestavo in vložitev tožbe ter zastopanje v postopku pred sodiščem zoper odločbo, s katero je bila prav tako zavrnjena njena prošnja za dodelitev BPP.

8. Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Citirano zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil med določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.1 Sodišče dodaja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.2

9. Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča, s katero je bila njena prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. Tožnica temu v ničemer ne oporeka.

10. V takšnih ok0liščinah tožnica neutemeljeno nasprotuje uporabi pete alineje 8. člena ZBPP. Ta namreč prav za primere, kakršen je tožničin, izrecno določa, da BPP ni mogoče dodeliti. Ker po navedeni določbi ZBPP ni mogoče dodeliti BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, toženka utemeljeno ni presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje po 24. členu ZBPP, temveč je njeno prošnjo pravilno že na navedeni podlagi zavrnila. Tožnica zmotno meni, da je bilo postopanje toženke nepravilno.

11. Sodišče je po navedenem presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi (to je, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP), med strankama ni sporno, ter je sodišče odločalo zgolj o pravnem vprašanju (pravilni uporabi pete alineje 8. člena ZBPP), je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 namreč lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

1 Glej sodbo Upravnega sodišča RS I U 1025/2016 z dne 16. 8. 2016. 2 Prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016.