Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je mogoče podati samo iz opravičljivega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P ... z dne ...je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne in da mora tožeča stranka v roku 15 dni od vročitve tega sklepa toženi stranki povrniti 180,08 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje zapisalo, da je sodišče dne 16. 9. 2014 izdalo sodbo na podlagi odpovedi iz razloga, ker tožeča stranka kljub pravilnemu vabljenju ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo, ki je potekal dne 16. 9. 2014. Tožeča stranka je v pritožbenem roku zoper sodbo vložila laično vlogo, naslovljeno kot pritožba. Sodišče pa je to vlogo tožeče stranke glede na njeno vsebino obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Na naroku dne 7. 1. 2020 je sodišče prve stopnje ugotavljalo pogoje za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen in dovoljen, vendar je neutemeljen. Tožeča stranka ni izkazala upravičenega razloga za izostanek z naroka dne 16. 9. 2014. Tožeča stranka je bila na ta narok pravilno vabljena. Vabilo ji je bilo vročeno s fikcijo vročitve dne 27. 6. 2014, naslednji dan 28. 6. 2014 pa ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka v času od vročitve vabila 14. junija do razpisa naroka v septembru 2014 dlje časa ni bila hospitalizirana in tudi ni bila odsotna od doma, tako da se je lahko seznanila z vabilom. Ker opravičila - dokaza za izostanek na narok za dne 16. 9. 2014 tožeča stranka ni podala niti v naknadno dodeljenem 8-dnevnem roku, ki ji ga je sodišče podelilo na naroku in, ker dne 7. 1. 2020 in ni predložila dokaza, ki bi izkazoval, da je bila v času naroka hospitalizirana in je bila nezmožna udeležiti se naroka, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se tožeča stranka lahko udeležila naroka za glavno obravnavo. Tožeča stranka tekom postopka tudi nikoli ni predložila zdravniškega opravičila v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZPP, s katerim bi opravičila svoj izostanek z razpisanih narokov, čeprav je bila s strani sodišča, nazadnje dne 11. 12. 2019 k temu izrecno pozvana. Glede na obrazloženo je zato sodišče presodilo, da tožeča stranka ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek z naroka za dne 16. 9. 2014, zato je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. O pravdnih stroških, nastalih v tej zvezi pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik. Podaja pritožbo v laični obliki. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je zavrnilo njegov zahtevek in da mu je naložilo še stroške. Sam je dokazoval, zakaj ni mogel sodelovati v razpravi in to zaradi bolezni. Zato je telefonično in pisno prosil sodnika za odlog za nedoločen čas ali pa vsaj za toliko časa, da mu bo odobrena brezplačna pravna pomoč. Navaja še, da sodnica ni sledila njegovim navedbam in njegovim dokazom zato ponovno navaja, da ni sam sposoben dokazovati zatrjevanih dejstev, zato predlaga razveljavitev sklepa in prekinitev postopka do dodelitve brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sicer pritožbo tožnika zoper sodbo z dne 16. 9. 2014 obravnavalo v tem postopku le kot vlogo za vrnitev v prejšnje stanje in je v tej zvezi tudi razpisalo narok. Sodišče druge stopnje pa ob reševanju pritožbe ugotavlja, da je tožnik podal laično pritožbo pravočasno, v pritožbenem roku, ki pa jo je sodišče prve stopnje dosedaj obravnavalo le kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa tudi kot pritožbo sámo (glej odredbo sodnika list. št. 33 spisa). Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga o vrnitvi v prejšnje stanje sicer ni utemeljena, ker je dejansko neobrazložena in ne izpodbija materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo ravnati s to vlogo tožnika z dne 20. 10. 2014 kot s pritožbo zoper glavno odločitev in bi moralo izvesti predhodni postopek za predložitev te pritožbe pristojnemu pritožbenemu sodišču (člena 344 in 345 ZPP). Ko bo sodišče prve stopnje opravilo predhodni preizkus pritožbe po določbi člena 346 ZPP in bo preizkusilo ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, jo bo nato obravnavalo sodišče druge stopnje vsebinsko, kot pritožbo zoper sodbo P 257/2013 z dne 16. 9. 2014. Zato že ob obravnavanju pritožbe tožeče stranke zoper ta sklep, sodišče druge stopnje poziva sodišče prve stopnje, da sledi tem navodilom, ki izhajajo iz tega sklepa (člen 362 ZPP).

6. Kot pa je že obrazloženo zgoraj pa je pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena in je odločitev pravilna. Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, tožeča stranka tudi ne bo izgubila pravice do pritožbe, ki je ustavno varovana pravica, kot je obrazloženo v zgornjem delu sklepa sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje, namreč na podlagi prvega odstavka 116. člena ZPP dovoli, da stranka, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in je izgubila pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP, na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisalo narok, na katerem je ugotavljalo trditve tožnika, da je iz upravičenih razlogov zamudil narok za glavno obravnavo. Ker pa tožnik ni uspel dokazati upravičenega razloga in tudi pritožbeno ne izpodbija razlogov sodišča prve stopnje, da je bil kot tožnik seznanjen z datumom naroka za glavno obravnavo za dne 16. 3. 2014 in da je imel dovolj časa za okrevanje in pripravo za pristop na nov, razpisan narok za dne 16. 9. 2014, zato opravičilo ni pravno relevantno. Tožeča stranka tekom postopka ni nikoli predložila zdravniškega upravičila v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZPP, s katerim bi upravičila svoje izostanke z razpisanih narokov, čeprav je bila s strani sodišča nazadnje, dne 12. 11. 2019 k temu izrecno pozvana. Sodišče je zato pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek z naroka z dne 16. 9. 2014, zato je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo, s čimer pa tožnik še ni izgubil pravice, da se njegova vloga z dne 20. 10. 2014 (list. št. 30 spisa) ne bo v nadaljevanju obravnavala kot pritožba zoper sodbo P 257/2013 z dne 16. 9. 2014. Tožnik tako z zavrnitvijo njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni izgubil pravice do pritožbe in ni zašel v slabši pravni položaj, kot bi z vrnitvijo v prejšnje stanje glede obravnavanja njegove pritožbe.

7. Sodišče druge stopnje je odločitev sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 365. člena ZPP in je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju moralo ravnati s pritožbo zoper sodbo, kot to izhaja iz navodil sodišča druge stopnje, ki izhajajo iz vsebine obrazložitve tega sklepa (člen 362 ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.