Jedro

Izpolnjeni so vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnikoma znesek 10.816,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, glede zamudnih obresti pa je razsodilo, da jih je od navedene glavnice toženec dolžan plačati tožeči stranki od 21.5.1993 dalje do plačila v višini, kot jih izračunava Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana za vloge na vpogled občanov za DEM, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.

Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranke njene pravdne stroške v znesku 87.853,68 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

Proti tej sodbi se pritožuje toženec. Navaja, da se ne strinja s tožečo stranko, ker je niti ne pozna, niti nima nobenega aneksa k pogodbi, ki jo je sklenil s pokojnim M. P.. Ni pripravljen vrniti stroškov sodišča, ker osebno ne dolguje tožeči stranki ničesar. Ko je vračal M. P., ni smel dati drugemu kot njemu. Denar lahko vrne samo njemu in nikakor komu drugemu. Na obravnavo ni moral priti, ker je podpisala žena, sam pa je bil službeno odsoten.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Lahko se torej izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba v tistem delu, ko zatrjuje, da tožeči stranki ne dolguje ničesar, izpodbija dejansko stanje, kar ni dopustno in na pritožbene navedbe v zvezi s tem ni treba odgovarjati. Pač pa je potrebno preizkusiti izpodbijano sodbo zaradi izostanka v okviru določbe 6. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Navedeni zakon v 332. členu določa pogoje, pod katerimi je mogoče tako sodbo izdati. Glede navedbe v pritožbi, da "ni moral" priti, ker je podpisala žena, sam pa je bil službeno odsoten, je smiselno razbrati, kot da toženec ni bil v redu povabljen na glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšna kršitev ni bila podana. Vročitev vabila na glavno obravnavo tožencu je bila pravilna, kot izhaja iz povratnice v spisu. Le-to je res podpisala žena toženca dne 12.6.1999, s čimer pa je bila pravilno opravljena vročitev v skladu z določbo drugega odstavka 142. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 141. člena ZPP/77. Izpolnjeni so tudi vsi ostali zakonsko določeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, saj se toženec ni udeležil prvega naroka za glavno obravnavo, čeprav je bil nanj v redu povabljen, z vlogo ni oporekal tožbenemu zahtevku, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik (posojilno pogodbo) ali z dejstvi, ki so splošno znana. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 6.7.1999, je tožeča stranka izdajo takšne sodbe izrecno predlagala.

Glede zahtevka na plačilo zamudnih obresti od prisojene glavnice prvostopno sodišče v obrazložitvi odločbe pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka na glavni obravnavi le prilagodila višino obrestne mere sprejeti sodni praksi, po kateri se za terjatve, izražene v tolarski protivrednosti tuje valute, prisojajo zamudne obresti le po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled v kraju izpolnitve. Ne gre torej za spremembo tožbe v smislu določbe prvega odstavka 191. člena ZPP/77, ker je zahtevana obrestna mera nižja kot obrestna mera zakonitih zamudnih obresti. Kljub temu je sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek in pravilno odločilo tudi o obrestnem delu zahtevka.

Ker v zvezi z izpodbijano sodbo niso podani niti uveljavljani, niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi določila 368. člena ZPP/77 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.