Jedro

Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse, odobrilo pa ji je obročno plačilo v 12-tih zaporednih mesečnih obrokih po 406,25 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica in izpostavlja, da sodišče pri ugotavljanju višine povprečnega mesečnega dohodka ni upoštevalo izdatkov, ki izražajo pravo dejansko stanje poslovanja samostojnega podjetnika. Zato prilaga podatke bilance stanja na dan 30. 9. 2019, iz katerih je razvidna višina sredstev ter višina obveznosti do virov sredstev. Ker sodišče ni razpolagalo z dokumentacijo samostojnega podjetnika, bi jo moralo pozvati na dopolnitev predloga. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbi iz 12. člena ZST in 108. člena ZPP. Povprečni mesečni dohodek tožnice ni znašal 1.983,43 EUR, temveč je iz podatkov izkaza poslovnega izida od 1. 1. 2019 do 30. 9. 2019 razviden njen dohodek v višini 1.104,02 EUR. Ker je sodišče dejansko stanje zmotno ugotovilo, je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo tožnico plačila sodnih taks oprostiti. Poudarja še, da je na svoj TRR kot fizična oseba res prejela priliva v znesku 2.000 in 256 EUR, ki pa ju je posodil njen brat J. J. Prilaga podatke iz bilance stanja, izkaz poslovnega izida in izjavo o danem posojilu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks (primerjaj 7. in 212. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi tožničinih navedb v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi podatkov v pisni izjavi o tožničinem premoženjskem stanju in na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc. V predlogu je tožnica zgolj pavšalno navedla, da je solastnica skupne nepremičnine, ki pa jo uporablja toženec, in ima novejši osebni avtomobil, ki ga potrebuje za nemoteno poslovanje. Vrednosti stanovanjske hiše ni navedla, osebno vozilo pa je ocenila na 15.000 EUR. Tožnica ni podala bilanc stanja in tudi ni navedla okoliščin v zvezi s svojim poslovanjem kot s.p..

5. Glede na pojasnjeno dokazno breme in podatke, ki jih je po uradni dolžnosti pridobilo sodišče, tožnica ni uspela izkazati, da je njeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje takšno, da bi upravičevalo celotno oprostitev sodne takse. Tega ne potrjujejo niti pritožbene navedbe, kjer sama priznava, da izkaz poslovnega izida za upoštevno obdobje prikazuje dohodek podjetnice v višini 1.104,02 EUR, kar pa je več kot znaša višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki se pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev in pri presoji pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev uporablja po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

6. Pritožbene navedbe o odlivih pri poslovanju samostojnega podjetnika, podatki poslovnega izida in izjava o danem posojilu predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožnica ne pojasnjuje, zakaj jih brez svoje krivde ni navedla že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče skladno s 108. členom ZPP pozvati k dopolnitvi podatkov. Na strani tožnice je bilo trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje predpostavke za oprostitev plačila sodne takse, in zato bi morala za svoje trditve o premoženjskem stanju predložiti vse relevantne dokaze, ki niso dostopni v uradnih evidencah. To velja tako za potrdilo o zasebnem posojilu kot za podatke o bilancah in izkazih poslovnega izida. Tožničina vloga ni bila nerazumljiva ali nepopolna, da je sodišče ne bi moglo obravnavati, temveč je bila premalo dokazno podprta. Zato pa odgovornost nosi sama.

8. Ker glede na navedeno pogoji za celotno oprostitev plačila sodne takse tožnice niso izpolnjeni, sama pa konkretizirano ne graja odločitve o obročnem plačilu sodne takse in številu obrokov, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.