Jedro

Zoper pravnomočen sklep o zavrženju obdolženčeve pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Obrazložitev

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. Obrazložitev

1. S sklepom K 244/2006 z dne 8.1.2008 je Okrajno sodišče v Piranu zoper obdolženega D.V. odredilo pripor iz razloga po drugem odstavku 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki traja od prijetja dalje. Okrajno sodišče v Piranu je obdolženčevo pritožbo zoper navedeni sklep s sklepom K 244/2006 z dne 21.2.2008 zavrglo kot prepozno, Višje sodišče v Kopru pa je z uvodoma navedenim sklepom obdolženčevo pritožbo zoper drugi navedeni sklep Okrajnega sodišča v Piranu zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Obdolženec je zoper sklep drugostopenjskega sodišča 6.3.2008 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je sicer naslovil „pritožba na sklep Višjega sodišča v Kopru“, v kateri navaja, da mu vse do nastopa pripora ni bilo vročeno nobeno sodno pisanje, zaradi česar ni vedel, da se zoper njega vodi kakršen koli postopek. Na sklep o odreditvi pripora se ni mogel pravočasno pritožiti, ker mu naj ne bi bil vročen, zato je po njegovem mnenju Okrajno sodišče v Piranu neutemeljeno zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora. Šele ob obisku njegovega zagovornika v priporu je bil seznanjen z obtožnim predlogom in z razlogi za odreditev pripora. Sklepno obdolženec še navaja, da je njegovo zdravstveno stanje slabo in da vsak stres to stanje še poslabšuje.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti se po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP sme vložiti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4. V obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Piranu obdolžencu prvega vabila na glavno obravnavo ni moglo vročiti, drugo vabilo mu je vročilo preko pooblaščenega vročevalca na podlagi tretjega odstavka 122. člena ZKP, vendar obdolženec kljub temu ni prišel na glavno obravnavo, svojega izostanka pa ni opravičil, zato je sodišče zoper njega odredilo prisilno privedbo. Policisti so obdolženca ob oklicu glavne obravnave privedli na sodišče, vendar se je upiral vstopu v razpravno dvorano, nato pa kljub opozorilu, da bo zoper njega odrejen pripor, če se glavne obravnave ne bo udeležil, ni pristopil na glavno obravnavo. Okrajno sodišče v Piranu je zoper obdolženca zaradi očitnega izmikanja udeležbi na glavni obravnavi zaradi zagotovitve njegove navzočnosti v kazenskem postopku s sklepom K 244/2006 z dne 8.1.2008 na podlagi drugega odstavka 307. člena ZKP odredilo pripor. Obdolženec je zoper sklep o odreditvi pripora 20.2.2008 vložil pritožbo, katero je Okrajno sodišče v Piranu s sklepom K 244/2006 z dne 21.2.2008 kot prepozno zavrglo. Z uvodoma navedenim sklepom je Višje sodišče v Kopru obdolženčevo pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove prepozne pritožbe zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper sklep drugostopenjskega sodišča je obdolženec 6.3.2008 vložil zgoraj navedeno zahtevo za varstvo zakonitosti, ki se po vsebini nanaša na sklep o odreditvi pripora, katero je Vrhovno sodišče prejelo šele 16.11.2009. 5. Glede na povedano je razvidno, da v obravnavanem primeru zahteva za varstvo zakonitosti, vložena pred pravnomočno končanim kazenskim postopkom, ni bila vložena zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora (četrti odstavek 420. člena ZKP), temveč zoper pravnomočen sklep o zavrženju obdolženčeve pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.