Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri obravnavanem notarskem zapisu ne gre za darilno pogodbo, zato bi moral prvostopenjski organ postopati po 19. členu ZKZ in najprej presoditi, ali gre za tak pravni posel, za katerega odobritev ni potrebna in če za tak pravni posel ne gre, potem pa v skladu s tretjim odstavkom istega člena ugotoviti, ali morebiti obstoji razlog, naveden v tem odstavku, zaradi katerega predmetnega pravnega posla ni mogoče odobriti in posledično, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, odločiti o predmetni vlogi.
Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Litija, št. 330-197/2012-9 z dne 20. 9. 2012, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v isti postopek.
Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil odobritev pravnega posla – notarskega zapisa listine o izročitvi dednega odpravka SV 1100/2011, ki sta jo 11. 11. 2011 sklenila prvi tožnik in drugi tožnik, na podlagi katere bi drugi tožnik pridobil nepremičnine s parc. št. 1706/0, 1707/0 in 1708/0, k.o. ... V obrazložitvi je organ navedel, da je drugi tožnik podal vlogo za odobritev pravnega posla po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-1) in zraven priložil tam navedene listine, organ pa je po uradni dolžnosti pridobil odločbo prvostopnega organa z dne 15. 6. 2012 o zaščiti kmetije, last prvega tožnika in A.A. Iz predloženega notarskega zapisa listine o izročitvi dednega odpravka izhaja, da so predmet prometa nepremičnine s parc. št. 1706/0, 1707/0 in 1708/0, k.o. ... V Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija je nepremičnina s par. št. 1706/0 opredeljena v območje gozdnih zemljišč, parc. št. 1707/0 delno v območje stavbnih zemljišč, delno v območje kmetijskih zemljišč, delno v območje gozdnih zemljišč, parc. št. 1708/0 pa v območje stavbnih zemljišč. Iz vsebine priloženega notarskega zapisa je razvidno, da gre za darilno pogodbo med stricem in nečakom. Gre za izpolnitev zaveze za izročitev parc. št. 1706/0 in 1707/0 iz izročilne in darilne pogodbe, ki je bila nato povzeta še v sklepu o dedovanju. B.B. se je s sklenitvijo izročilne pogodbe dne 3. 2. 1959 zavezala svojemu bratu izročiti parc. št. 1706/0 in 1707/0, k.o. ... Ker je za prenos lastninske pravice potreben veljaven pravni posel, sta stranki oziroma pravni naslednik B.B. in njegov stric sklenila listino o izročitvi dednega odpravka. Glede na 17. in 17. a člen ZKZ-1 predmetni pravni posel nima podlage, ker zadnje navedeni člen taksativno našteva, s kom lahko lastnik sklene darilno pogodbo. Poleg tega sta v sklepu o dedovanju navedeni le parc. št. 1706/0 in 1707/0, ne pa tudi parc. št. 1708/0, ki je tudi predmet notarskega zapisa. Organ je stranke seznanil z ugotovljenimi dejstvi, tožnika pa sta ugovarjala, da ne gre za darilno pogodbo glede na Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ). Ker se organ s tožnikoma ni strinjal, je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.
Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnikov in potrdil odločbo prvostopnega organa, dodal je še, da ker obravnavane nepremičnine predstavljajo več kot 2 % celotne zaščitene kmetije, tudi če bi se predložena listina obravnavala kot listina o izročitvi dednega odpravka, te nepremičnine ne bi mogle biti odsvojene.
Tožnika sta v tožbi navedla, da ne gre za darilno pogodbo. Prvi tožnik po predloženem notarskem zapisu izpolnjuje zavezo svoje pokojne matere B.B. po izročitvi dednega odpravka bratu oziroma stricu - drugemu tožniku. Pokojna mati B.B. C.C. je to dogovorila z B.B. v izročilni in darilni pogodbi ter izjavi o dedni odpovedi dne 3. 2. 1959, kar je sodnik D.D. povzel v dedni dogovor v sklep o dedovanju, O 573/69 z dne 1.0 10. 1969. Iz tega je razvidno, da je drugi tožnik dedni odpravek sprejel. S tem notarskim zapisom pa sta se pogodbenika dogovorila namesto denarja za parc. št. 1708/0 (sporazumno dogovorjena nadomestna izpolnitev). Ta parcela pa ni kmetijsko zemljišče in ni podvržena določbam ZKZ. Te listine ni moč šteti kot darilne pogodbe po OZ. Posebej zgrešeno je naziranje drugostopnega organa, da je bil postavljen rok za izpolnitev zaveze iz izročilne pogodbe oziroma dednega dogovora 3 leta, ki so že davno minila in da gre zato za darilno pogodbo. Ko je dal drugi tožnik vlogo za odobritev pravnega posla, prvi tožnik ni imel zaščitene kmetije, niti njegove nepremičnine niso izpolnjevale pogojev za zaščiteno kmetijo. Prvi tožnik je naknadno pridobil nepremičnine, zaradi katerih je nato prišlo do zaščite. Drugostopni organ pa je v tej zadevi odločal 1 leto, 8 mesecev in 10 dni od vloge. Treba je upoštevati stanje z dne 6. 4. 2012, drugačno ravnanje je namerno ravnanje v škodo strank. Tožnika sta predlagala, da se prvostopna odločba odpravi, sodišče pa naj samo odloči, da se pravni posel odobri, toženka pa je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v višini sodnih taks, po odmeri sodišča. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, predlagala pa je zavrnitev tožbe.
Tožba je utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi odobritve pravnega posla – notarskega zapisa listine o izročitvi dednega odpravka SV 1100/2011, ki sta jo dne 11. 11. 2011 sklenila prvi tožnik in drugi tožnik, na podlagi katere bi drugi tožnik pridobil nepremičnine parc. št. 1706/0, 1707/0 in 1708/0, k.o. ... Prvostopni organ je svojo odločitev utemeljil z razlogovanjem, da je povzeti notarski zapis po svoji vsebini darilna pogodba, ker pa je sklenjena med nečakom in stricem, ni v skladu s 17. a členom ZKZ. Ta člen določa, da lahko lastnik sklene darilno pogodbe, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z: - zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; - zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot 5 let; lokalno skupnostjo ali državo.
Tudi po presoji sodišča tožnika utemeljeno ugovarjata takemu zaključku organa. Po 533. členu OZ se z darilno pogodbo ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenec) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Takšna vsebina opredeljenega pravnega posla, kot povzeto iz 533. člena OZ, pa iz obravnavanega notarskega zapisa – listine o izročitvi dednega odpravka – nedvomno ne izhaja. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo moral organ ponovno presoditi pravno naravo predloženega pravnega posla, s katerim prvi tožnik glede na predhodno sklenjene in neizvršene pravne posle svoje pravne prednice B.B. (dedni dogovor iz sklepa o dedovanju, O 573/69 z dne 10. 10. 1969 in izročilne ter darilne pogodbe ter izjavi o dedni odpovedi z dne 3. 2. 1959) izroča tam navedene nepremičnine (pri čemer je namesto izročitve denarja dogovorjena nadomestna izpolnitev z izročitvijo parc. št. 1708/0, poleg parc. št. 1706/0 in 1707/0, vse k.o. ...) drugemu tožniku. Prvostopni organ je tako glede na ugotovljena dejstva v zadevi napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in posledično, glede na materialno pravo, ki velja za tako dejansko stanje, v zadevi odločil napačno oziroma vsaj preuranjeno. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
Ker pri obravnavanem notarskem zapisu ne gre za darilno pogodbo (tega pa tudi ni zatrjeval drugi tožnik v svoji vlogi, temveč je navedel, da predlaga organu, da odobri predmetni pravni posel), bi torej moral organ postopati po 19. členu ZKZ in najprej presoditi, ali gre za tak pravni posel, za katerega odobritev ni potrebna (drugi odstavek) in če za tak pravni posel ne gre, potem pa v skladu s tretjim odstavkom istega člena ugotoviti, ali morebiti obstoji razlog, naveden v tem odstavku, zaradi katerega predmetnega pravnega posla ni mogoče odobriti in posledično, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, odločiti o predmetni vlogi.
Glede na navedeno je sodišče tožbi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično kršitve materialnega prava na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč pravnemu mnenju sodišča, o zadevi ponovno odločiti.
Sodišče se ni spuščalo v presojo ostalih tožbenih ugovorov, ker je bilo že zgoraj navedeno zadosten razlog za odpravo izpodbijanega akta, presoditi pa jih bo moral prvostopni organ, ko bo ponovno odločal o zadevi, pripominja le še, da je že iz notarskega zapisa razvidno, da so obravnavane nepremičnine del zaščitene kmetije (3. člen), kar pomeni, da ne drži tožbeni očitek, da v času vložitve vloge za odobritev pravnega posla nepremičnine prvega tožnika pogojev za zaščiteno kmetijo niso izpolnjevale, ne glede na morebitno naknadno pridobitev dodatnih nepremičnin.
Sodišče v zadevi ni sledilo tožbenemu predlogu, da odloči v sporu polne jurisdikcije, ker za to glede na ugotovitve dejanskega stanja ter materialnopravno podlago, ki velja za obravnavani primer, niso bili izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Tožnika sta zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka v višini sodnih taks po odmeri sodišča. Ker jima bo sodišče vrnilo plačano sodno takso za tožbo v višini 148,00 EUR po uradni dolžnosti (36. člen ZST-1, opomba k 6.1 c Taksne tarife), o tem ni posebej odločalo v sodbi.