Jedro

Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni, na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina parc. št. 1989 in 5/1.S vpisana v vl. št. X k.o. L domakne V.O. za kupnino v znesku 6.050.000,00 SIT. Hkrati je odločilo, da bo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi pri omenjeni nepremičnini izbrisana zastavna pravica za denarno terjatev upnice Banke d.d. Proti takšni odločitvi je dolžnica vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in kršitve določb materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da v izvršilni zadevi dosedaj ni bila posebno aktivna, ker je vso dokumentacijo prevzel in odnesel njen bivši mož K.V., ki naj ga sodišče povabi kot stranskega intervenienta. Ugovarja aktivni legitimaciji upnika. V izreku je navedeno, da naj bi bila upnica Banka d.d., medtem ko je v uvodnem delu naveden kot upnik Leasing d.o.o. Sodišču prve stopnje še očita, da je predmetno nepremičnino prodalo na javni dražbi za nerealno ceno. Nepremičnina je bila že leta 1996 ocenjena na 15.505.451,00 SIT. Ob ustrezni revalorizaciji bi bila navedena vrednost vsaj še enkrat višja. Predvsem pa višja od izlicitiranega zneska 6.050.000,00 SIT. Ta vrednost je bila ugotovljena že več kot tri leta pred dražbo. S postavitvijo povsem nerealne izklicne cene je sodišče njo, ki je samohranilka in mora preživljati dva otroka, oškodovalo. Oba otroka imata upoštevaje določila 182. člena ZIZ predkupno pravico oziroma vsaj pravico do najemnega razmerja. Sicer pa ju sodišče o nameravani prodaji na dražbi sploh ni obvestilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je sklep o domiku možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Edina nepravilnost v zvezi s postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni, na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181. člena ZIZ).

Glede pritožbenega očitka v zvezi z aktivno legitimacijo upnika je treba navesti, da je namesto prvotne upnice Banke d.d. - v likvidaciji vstopil v izvršilni postopek nov upnik Leasing d.o.o., kateremu je prvotna upnica odstopila terjatev in kar je novi upnik dokazoval z po zakonu overjeno listino. O spremembi upnika je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 21.4.2004, zoper katerega se tožnica ni pritožila oziroma je postal pravnomočen. Prejšnja upnica pa je v izpodbijanem sklepu omenjena, ker je sodišče v skladu z 209. členom ZIZ odločilo, da se izbriše iz zemljiške knjige hipoteka, ki je vpisana na prejšnjo upnico.

Končno dolžnica v pritožbi tudi ne more oporekati ocenjeni vrednosti nepremičnine. Dolžnica je bila v odredbi o prodaji opozorjena na možnost iz 4. odst. 178. člena ZIZ oziroma, da lahko predlaga najpozneje osem dni pred prodajnim narokom ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, če izkaže, da se je ta od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Takšnega predloga pa dolžnica, ki v pritožbi sama priznava svojo pasivnost, ni podala.

Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo za prodajno ceno nepremičnine tisto, ki je bila ugotovljena s sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, kateremu tožnica prav tako ni ugovarjala.

Vse pritožbene navedbe se tako izkažejo za neutemeljene, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).