Jedro

Uporaba pogodbe je materialnopravno vprašanje, pri čemer se pojem uporabe pogodbe razteza tudi na vprašanje razlage pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne tudi v delu, ki glasi: „1. Prodajna pogodba z dne 23.9.2004, SV 1264/2004, ki sta jo sklenila A. M. kot prodajalka in tožena stranka U. A., kot kupec, je v delu, ki se nanaša na prodajo nepremičnine, parcele št. 708 k.o. P., in dogovor o služnostni pravici hoje in vožnje po parceli št. 719/1 k.o. P., v korist parcele št. 708 k.o. P., razveljavljena.

2. Tožena stranka U. A.,EMŠO ... je dolžan izstaviti A. M., EMŠO ..., zemljiškoknjižno sposobno listino, ki bo vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo, na osnovi katerega se bo lahko pri nepremičnini s parc. št. 708 k.o. P. vknjižila lastninska pravica v korist tožeče stranke A. M., vse v 15 dneh pod izvršbo, sicer bo takšno zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila ta sodba.

3. Tožena stranka U. A. je dolžan plačati tožeči stranki A. M. znesek 1.540,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, to je od 5.6.2006 dalje, do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 1.514,91 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 210,68 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in sicer je ugotovilo, da je prodajna pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki dne 23.9.2004, v delu, ki se nanaša na prodajo nepremične s parcelno št. 708 k.o. P. in ustanovitev služnostne pravice hoje in vožnje po parceli št. 719/1 k.o. P., razveljavljena in tožencu naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katere se bo pri nepremičnini s parcelno št. 708 vknjižila kot lastnica, ter ji plačati 1.540,64 EUR. Tožbeni zahtevek pa je zavrnilo v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji toženec izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri nepremičnini s parcelno št. 719/1 k.o. P. vknjižil izbris služnostne pravice hoje in vožnje v korist parcele št. 708 k.o. P. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožnice v višini 962,34 EUR.

Tožena stranka s pritožbo izpodbija ugodilni del sodbe in izrek o stroških iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij (v nadaljevanju: Sporazum) jasen in ne pušča dvoma, da je dogovor iz II. točke Sporazuma izrecno vezan na prodajo dela parcele 719/1 k.o. P. Sporazum govori o sočasnosti sklenitve pogodb, tak zaključek izhaja iz zaslišanja strank in prič, nenazadnje pa je v Sporazumu zapisan tudi skrajni rok za njegovo realizacijo. Sodišče je kljub jasni izpovedbi toženca in priče I. A. o tem, kak je bil namen sklenitve Sporazuma zaključilo, da je bil v dosegi enakosti dajatev. Slednjega tožnica ni niti potrdila niti ovrgla, saj se o samem Sporazumu ni več ničesar spominjala. Ne glede na to, pa je sodišče pregledalo tudi dejstvo, da je bila pogodba vnaprej pripravljena s strani tožnice in zato je treba nejasna določila razlagati v korist toženca. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru s stroškovno posledico.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki odgovora nanjo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Bistvo predmetnega spora je razlaga Sporazuma, ki sta ga pravdni stranki sklenili za ureditev medsebojnih razmerij. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (82. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Uporaba pogodbe je materialnopravno vprašanje, pri čemer se pojem uporabe pogodbe razteza tudi na vprašanje razlage pogodbe (N. Plavšak: OZ s komentarjem, 1. knjiga, GV založba 2003, str. 486). V konkretni zadevi gre za vprašanje, ali gre Sporazum razumeti tako, da sta pravdni stranki razveljavitev prodajne pogodbe za parcelo 708 k.o. P. vezali na sklenitev prodajne za del parcele 719/1 k.o. P. ali ne, pri čemer je pritožbeno sodišče z uporabo (zlasti) jezikovne in logične razlage presodilo, da je bil tak pogoj med strankama dogovorjen. To namreč izhaja že iz besedila same pogodbe, saj sta se pravdni stranki dogovorili, da z namenom razveljavitve prodajne pogodbe skleneta ustrezen dogovor (o tem) ter da bo ta sklenjen sočasno s sklenitvijo nove (glavne) prodajne pogodbe. Slednje je v besedilu pogodbe zapisano kar dvakrat, drugič v kontekstu zapisa celotnega poteka sklenitve nove prodajne pogodbe. Nenazadnje pa sta pogodbenika dogovorila tudi skrajni rok za realizacijo Sporazuma. Takšna pogojenost oziroma vezanost razveljavitve pogodbe s sklenitvijo nove, pa je tudi življenjsko logična, saj je bila prvotna pogodba že v celoti realizirana, toženec je plačal kupnino in se v zemljiški knjigi vpisal kot lastnik obeh kupljenih parcel. To potrjuje tudi izpoved toženca in priče I. A. (tožnica se namena sklenitve Sporazuma ni spominjala) o tem, da je bil nakup parcele 719/1 k.o. P. za toženca bistvenega pomena, zato je bil pripravljen s tožnico skleniti v celoti nov dogovor tudi v zvezi z že realizirano pogodbo, kar natančno povzema že sodišče prve stopnje (prim. II Ips 691/2006, II Cp 182/2010, II Ips 954/2007, III Ips 74/2007).

Da se tožeča stranka zaveda obravnavane pogojenosti pogodb pa nenazadnje izhaja tudi iz postavljenega tožbenega zahtevka, ki v prvi vrsti meri na ugotovitev, da je pogodba razveljavljena, ne glede na to, da tožbo izrecno utemeljuje s sklenjenim Sporazumom, ki pa ga razume kot (že sklenjen) dogovor o razveljavitvi prvotno sklenjene prodajne pogodbe. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem le še dodaja, da je tožba v tem (ugotovitvenem) delu tudi nesklepčna, saj je v primeru, ko stranka zatrjuje sklenitev dogovora in toži na njegovo izpolnitev, tožbeni zahtevek dajatveni, torej meri le še na izpolnitev dogovorjenega.

Sodišče druge stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, sodbo v izpodbijanem (ugodilnem) delu na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

Posledično je spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških in sicer je dolžna tožeča stranka tožencu povrniti njegove stroške pravdnega postopka, tako pred sodiščem prve stopnje kot pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Sodišče je stroške tožene stranke na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (2003). Toženi stranki je priznalo 27,75 EUR sodne takse za odgovor na tožbo, 600 točk za odgovor na tožbo, 600 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 50 točk za trajanje naroka, 600 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za narok dne 4.10.2007, 200 točk za trajanje, 200 točk za narok 5.11.2009 in 100 točk za njegovo trajanje, 50 točk za končno poročilo stranki ter 20% DDV, skupaj tako 1.514,91 EUR.

Glede na priglašeni stroškovnik pa je tožencu za postopek pred sodiščem druge stopnje priznalo 375 točk za sestavo pritožbe priznalo, 2% materialne stroške in 20% DDV, skupaj torej 210,68 EUR.

Tako stroške postopka pred sodiščem prve stopnje kot pritožbene stroške je tožnica dolžna tožencu povrniti v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen OZ), ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, kot izhaja iz izreka te sodne odločbe.