Jedro

Sodišče lahko stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila izreče le ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (tretji odstavek 35. člena KZ), zato je sodišče prve stopnje, ki je obdolžencu kazen po določbi 45. člena KZ odpustilo, z izrekom te stranske kazni v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega J. M. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po členu 251/III in I KZ RS in mu po določbi 45. člena KZ kazen odpustilo; po določbi 39. člena KZ pa je obdolžencu izreklo stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila kategorije B za dobo šestih mesecev. V plačilo pa je obdolžencu naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo sta se pravočasno pritožila državna tožilka in obdolženčev zagovornik.

Državna tožilka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona (2. točka 370. člena ZKP), pritožuje pa se tudi zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (4. točka 370. člena ZKP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče primerno kazensko sankcijo.

Obdolženčev zagovornik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 370. člena ZKP ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlaga ugoditev pritožbi obdolženčevega zagovornika.

Pritožba zagovornika je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obdolženčevega zagovornika v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik utemeljeno uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in tudi v precejšnji meri s seboj v nasprotju in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (glede obdolženčeve prištevnosti). Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku, zaradi ugotovitve obdolženčeve prištevnosti pred pričetkom vožnje in v času nezgode, sicer izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je odredilo izvedenstvo psihiatrične stroke (izvedensko mnenje dr. Z. T.), ponovno zaslišalo izvedenko dr. M. Ž. ter postavilo tudi izvedenca kemijske stroke (izvedensko mnenje dipl. ing. M. J.). Podanih izvedenskih mnenj pa ni sprejelo (o čemer v razlogih izpodbijane sodbe ni navedlo nobenih razlogov) in je v nasprotju z izvedenskimi mnenji zaključilo, da je bil obdolženec, preden je začel piti alkohol, popolnoma prišteven in da je bila njegova sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje neokrnjena tudi v času prometne nesreče. Takšen zaključek sodišča prve stopnje pa je v popolnem nasprotju z mnenjem izvedenke dr. M. Ž., iz katerega izhaja, da je bil obdolženec ob nezgodi tako intoksiciran z alkoholom in hlapi lepila, da je to do resne mere zmanjševalo njegovo sposobnost smiselne presoje okoliščin, vplivalo pa tudi na njegovo zmožnost obvladovanja vožnje in da je bila tudi bistveno zmanjšana sposobnost ustreznega pojmovanja osebe; pri tem pa tudi izvedensko mnenje dr. Z. Č. ne izključuje možnosti, da se je obdolženec za pitje alkohola (piva) odločil pod vplivom zastrupitve z organskimi topili (neostikom). V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje mnenje izvedenke dr. M.Ž. sicer citira, v nadaljevanju pa (v nasprotju s tem izvedenskim mnenjem) zaključuje, da je bila obdolženčeva sposobnost razumevanja in obvladovanja neokrnjena oziroma zmanjšana (vendar ne bistveno) ko se je obdolženec odločil za vožnjo; pri tem pa za tak zaključek sodišča izpodbijana sodba niti ne navaja razlogov.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. O pritožbi državne tožilke glede na navedeno ni odločalo, čeprav ni moč odreči utemeljenosti pritožbe državne tožilke, ko v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona (v škodo obdolženca), saj lahko sodišče stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila izreče le ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (tretji odstavek 35. člena KZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze, jih oceniti in ugotoviti, ali so v ravnanju obdolženca podani vsi znaki očitanega mu kaznivega dejanja ter za svojo odločitev navesti tudi prepričljive razloge.