Jedro

Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa. Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 32505/2017 z dne 13. 4. 2017 v 1. odstavku izreka zaradi umika tožbe glede plačanega zneska 1.002,55 EUR razveljavi in se postopek ustavi (I. točka izreka). Navedeni sklep o izvršbi je pustilo v 1. odstavku izreka v veljavi za znesek 707,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2017 dalje do plačila in v 3. odstavku izreka glede izvršilnih stroškov 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Nadalje je navedeni sklep o izvršbi razveljavilo v 3. odstavku izreka za znesek izvršilnih stroškov v višini 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati pravdne stroške v višini 121,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. odstavek izreka).

2. Zoper sodbo (II., III., IV. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje) se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačno ugotovljeno dejansko stanje (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v pritožbi navedla, da izpodbija sodbo v celoti (II., III. in IV. točka izreka odločbe), vendar iz vsebine pritožbe izhaja, da izpodbija le II. in IV. točko izreka sodbe, za kar ima tudi pravni interes, saj s pritožbo zoper III. točko izreka sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek delno (za del izvršilnih stroškov) zavrnilo, zase ugodnejše odločitve ne more doseči. 6. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Glede na navedeno v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeni pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.

7. V konkretnem primeru se je postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je izvršilno sodišče odločilo s sklepom o izvršbi VL 32505/2017 z dne 13. 4. 2017. Po vloženem ugovoru dolžnika je bil navedeni sklep o izvršbi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Odločeno je bilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožeča stranka je doplačala sodno takso za redni postopek in z vlogo na list. št. 43 – 44 (r. št. 10) tožbo dopolnila. Po prejemu vloge tožeče stranke je sodišče prve stopnje le-to s prilogami poslalo toženi stranki skupaj s pozivom v sporih majhne vrednosti, naj (v roku 8 dni) odgovori na vlogo tožeče stranke (obrazec o pozivu gOdg1V-smv-vl_d1 - list. št. 49). Hkrati z vlogo in pozivom, naj nanjo odgovori, je sodišče prve stopnje toženi stranki poslalo tudi vlogo tožeče stranke na list. št. 40 - 41, s katero je tožeča stranka delno umaknila tožbo (r. št. 9) in povabilo k mediaciji ter soglasje za mediacijo (list. št. 48). Tožena stranka je v pritožbi trdila, da poziva, naj odgovori na vlogo, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo, v prejetem pisanju ni bilo.

8. Nedvomno iz vročilnice pripete k list. št. 51 izhaja, da je bil pooblaščenki tožene stranke 24. 8. 2017 vročen tudi poziv naj odgovori na vlogo tožeče stranke (gOdg1V-smv-vl(d1)). Na vročilnici je vpisana vsebina pošiljke: navedba opravilne številke zadeve; obrazec za poziv, naj tožena stranka odgovori na vlogo tožeče stranke; redne številke pisanj in naslovnik pisanja ter prejemnik vročilnice. Enaki podatki so bili zapisani tudi na desni polovici sprednje strani pisemske ovojnice (6. in 7. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku) oziroma tožena stranka nasprotnega niti ni zatrjevala. Vročilnica z dne 24. 8. 2017 je torej sestavljena v skladu s 149. členom ZPP in drugim odstavkom 225. člena Sodnega reda. Zato ima pomen javne listine in kot taka dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP), torej med drugim tudi, da je bil toženi stranki oziroma njeni pooblaščenki 24. 8. 2017 vročen poziv, naj v roku 8 dni od vročitve odgovori na vlogo, s katero je tožeča stranka dopolnila tožbo. Dokazno pravilo o resničnosti vsebine vročilnice je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), kar poskuša tožena stranka stranka doseči z obravnavano pritožbo.

9. Po oceni pritožbenega sodišča je ključno, da se od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico utemeljeno pričakuje, da bo preverila ali se prejeto pisanje ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na pisemski ovojnici. Še toliko bolj se takšno ravnanje pričakuje od pooblaščenke, ki je odvetnica. Kot taka pa mora pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Namen navedbe vsebine pisemske ovojnice je namreč ravno v možnosti preveritve ali je bilo prejeto tisto pisanje, ki je navedeno na ovojnici. V kolikor naslovnik pisanja pri tem ugotovi kakšno odstopanje, mora ustrezno ravnati oziroma o tem obvestiti sodišče in zahtevati vročitev manjkajočega pisanja. Ker tega ni storila, sedaj s pritožbo zoper sodbo in prilaganjem listin, ki naj bi bile vsebina sporne pošiljke (in med njimi ni priložila spornega poziva) ter predlogom sodišču, da pri organizaciji za poštni promet pridobi podatke o teži pošiljke, ne more biti uspešna. Navedbe tožene stranke, da v prejeti pisemski ovojnici ni bilo poziva naj odgovori na vlogo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene.

10. Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo toženo stranko opozoriti na možnost zahtevati izvedbo naroka. Iz določb ZPP ne izhaja dolžnost sodišča prve stopnje, da stranko pozove k izjavi o tem, ali zahteva izvedbo naroka ali ne, oziroma da jo pouči o možnostih glede izvedbe naroka,1 zato nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene. Poleg tega mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ne pomeni take izrecne zahteve, saj ni nujno, da bi sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

11. Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo nobene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijani II. in IV. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 N. Betteto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722.