20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 351/2004 z dne 6. 4. 2005 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. I Up 351/2004 z dne 6. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je zavrglo tožbo pritožnika A. A., ki jo je vložil po prvem odstavku 62. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) zaradi varstva njegovih ustavnih pravic v mejnem ugotovitvenem postopku. Vrhovno sodišče je sklep potrdilo na podlagi stališča, da je ureditev lastninskega razmerja in varstva posesti mogoče uveljavljati sodiščem splošne pristojnosti.

2.Pritožnika navajata, da so jima bile kršene ustavne pravice, ker v postopku ugotavljanja meje med parc. št. 54, parc. št. 743 in parc. št. 29/2 k. o. Z. nista bila vabljena kot mejaša. Zato naj ne bi imela možnosti dati izjave glede poteka katastrske meje. S postavitvijo mejnikov naj bi geodet posegel v njuno parc. št. 29/2 k. o. Z. Pritožnika navajata, da sta leta 2002 vložila lastninsko tožbo, vendar naj ne glede na uspeh te pravde, ne bi mogla uveljaviti odstranitve spornega mejnika. Zatrjujeta kršitev 22., 33. in 125. člena Ustave.

B. – I.

3.Pritožnik B. B. ni bil stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba in njeni učinki se neposredno ne raztezajo nanj. Pritožniku z izpodbijano sodno odločbo niso mogle biti kršene njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

4.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta. Ta rok se je iztekel dne 18. 7. 2005, zato Ustavno sodišče ni upoštevalo navedb A. A. v vlogah, ki jih je poslal po tem datumu.

5.Glede na to, da pritožnik izpodbijani odločitvi sodišča očita, da je nepravilna in nezakonita, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ustavna pritožba ni priložnost za presojo, ali je bilo v upravnem sporu pravo pravilno uporabljeno. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 125. člen Ustave, saj navedena določba neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev človekovih pravic iz 22. in 33. člena Ustave, vendar jih z navedbami, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne izkaže.

6.Predmet te ustavne pritožbe je odločitev o zavrženju tožbe zaradi izpodbijanja dejanj, ki jih je storila Območna geodetska uprava iz Kranja v mejnem ugotovitvenem postopku parc. št. 54 k. o. Z. Tudi preizkus ustavne pritožbe zoper ta sklep se mora zato omejiti na ta vidik. Očitek pritožnika je, da je stališče Vrhovnega sodišča, da ima zagotovljeno drugo sodno varstvo, napačno, ker v sodnem postopku ne more doseči odstranitve spornega mejnika. Omenjeni očitek pritožnika lahko Ustavno sodišče preizkusi le z vidika, ali gre pri izpodbijani odločitvi morda za očitno napačno stališče Vrhovnega sodišča, ki bi bilo kot takšno v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar stališču Vrhovnega sodišča, da ima pritožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, tega ni mogoče očitati. Obe sodišči sta s pravnimi argumenti odgovorili in pritožniku pojasnili, da je po tretjem odstavku 1. člena ZUS odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika v pristojnosti Upravnega sodišča le v primeru, če ni drugega sodnega varstva. V sporih iz lastninskih razmerij in posestnih pravic pa ima pritožnik zagotovljeno sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti. Odstranitev spornega mejnika pa je pogojena od uspeha pritožnika v sodnem postopku. Zato pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže, da ta odločitev temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč, za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča.

7.Pritožnik zatrjuje tudi, da izpodbijana odločitev krši njegovo pravico iz 33. člena Ustave. Vendar zgolj dejstvo, da izpodbijana procesna odločitev sodišča ni v njegovo korist, ne zadošča za utemeljitev kršitve pravice iz 33. člena Ustave.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan